Page 227 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 227
zemljo
Podzemne kraške jame so ljudje uporabljali že od paleolitika, bodisi kot
zatočišča, skladišča, za dobavo vode ali v religiozne namene (Sveta jama
oziroma Socerbska jama), torej v času, ko še ne moremo govoriti o spe-
leoloških raziskavah na eni ali turističnem obisku na drugi strani1 (Kranjc,
1997, 99). Kraški podzemni svet sicer predstavlja eno pomembnejših turistič-
nih atrakcij na Slovenskem, saj je zaradi svoje skrivnostnosti že v preteklosti
privabljal domače in tuje raziskovalce; tako jamski turizem velja za eno naj-
starejših turističnih dejavnosti na Slovenskem (Kranjc, 2002; Shaw, 2008).
Obiskovanje jam je bilo v predindustrijski dobi vezano na več dejavnikov, saj
je podzemni jamski svet buril duhove številnih radovednežev, avanturistov
in raziskovalcev, ki so želeli odkrivati njegove skrivnosti, ter domačinov, ki so
okrog njih spletali različne zgodbe, povezane predvsem s prehodi v onostran-
stvo ter prihodi v tostranstvo (plodnost) (Hrobat Virloget, 2015). V obdobju
pred modernim turizmom je obisk torej povezan s krščanskim verovanjem,
kot je na primer čaščenje krščanskega mučenika sv. Servula, ki se je leta 284
zatekel v votlino na Socerbu in tam umrl. Kmalu po smrti so jamo pričeli obi-
skovati njegovi privrženci, verniki, ki so tja prihajali vsako leto na dan njego-
ve smrti.2 Drugi motiv, vezan na obiskovanje in čaščenje jam, je bil za domači-
ne povezan s kultnimi verovanji. Jame so veljale za skrivnostne kraje, prehode
v onostranstvo, bivališča nadnaravnih bitij in kraje ritualnih dejanj (Hrobat
Virloget, 2015, 153).3 Ta dejanja in verovanja so se v ljudskem izročilu ohrani-
la dolgo časa, na kar kaže še Agapitov zapis v 19. stoletju, čeprav jih opisuje v
1 Deli besedil so bili že objavljeni v člankih (glej literaturo).
2 Romanje v jami so opisali tudi Valvasor in Schönleben v 17., Nagel in Hacquet v 18. ter Agapito v
19. stoletju.
3 Le-ta imajo lahko negativno (hudič, zmaj) ali pozitivno funkcijo (vile) ali morebiti skrivajo zaklad.
pod zemljo 225
Podzemne kraške jame so ljudje uporabljali že od paleolitika, bodisi kot
zatočišča, skladišča, za dobavo vode ali v religiozne namene (Sveta jama
oziroma Socerbska jama), torej v času, ko še ne moremo govoriti o spe-
leoloških raziskavah na eni ali turističnem obisku na drugi strani1 (Kranjc,
1997, 99). Kraški podzemni svet sicer predstavlja eno pomembnejših turistič-
nih atrakcij na Slovenskem, saj je zaradi svoje skrivnostnosti že v preteklosti
privabljal domače in tuje raziskovalce; tako jamski turizem velja za eno naj-
starejših turističnih dejavnosti na Slovenskem (Kranjc, 2002; Shaw, 2008).
Obiskovanje jam je bilo v predindustrijski dobi vezano na več dejavnikov, saj
je podzemni jamski svet buril duhove številnih radovednežev, avanturistov
in raziskovalcev, ki so želeli odkrivati njegove skrivnosti, ter domačinov, ki so
okrog njih spletali različne zgodbe, povezane predvsem s prehodi v onostran-
stvo ter prihodi v tostranstvo (plodnost) (Hrobat Virloget, 2015). V obdobju
pred modernim turizmom je obisk torej povezan s krščanskim verovanjem,
kot je na primer čaščenje krščanskega mučenika sv. Servula, ki se je leta 284
zatekel v votlino na Socerbu in tam umrl. Kmalu po smrti so jamo pričeli obi-
skovati njegovi privrženci, verniki, ki so tja prihajali vsako leto na dan njego-
ve smrti.2 Drugi motiv, vezan na obiskovanje in čaščenje jam, je bil za domači-
ne povezan s kultnimi verovanji. Jame so veljale za skrivnostne kraje, prehode
v onostranstvo, bivališča nadnaravnih bitij in kraje ritualnih dejanj (Hrobat
Virloget, 2015, 153).3 Ta dejanja in verovanja so se v ljudskem izročilu ohrani-
la dolgo časa, na kar kaže še Agapitov zapis v 19. stoletju, čeprav jih opisuje v
1 Deli besedil so bili že objavljeni v člankih (glej literaturo).
2 Romanje v jami so opisali tudi Valvasor in Schönleben v 17., Nagel in Hacquet v 18. ter Agapito v
19. stoletju.
3 Le-ta imajo lahko negativno (hudič, zmaj) ali pozitivno funkcijo (vile) ali morebiti skrivajo zaklad.
pod zemljo 225
