Page 229 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 229
pod zemljo
Pred obdobjem modernizacije, pred izgradnjo novih kopenskih in
morskih prometnih povezav (parni stroj), ki so bistveno spremenile način in
značilnosti potovanja, je kraška pokrajina s svojimi naravnimi posebnostmi
že pritegovala številne popotnike, grandtouriste, avanturiste in izobražen-
ce. Le-ti so pogosto beležili utrinke in vtise svojih potovanj ter jih po vrnitvi
domov nemalokrat tudi objavljali v obliki dnevnikov in potopisov, s pomoč-
jo katerih pridemo do pričevanj iz preteklosti. V pričevanjih lahko sledimo
stiku in doživetemu spominu na pokrajino, preko katere je potnik potoval
(Cvirn in Studen, 2001). Na podlagi njihovih pisnih pričevanj, ki so pri razi-
skovanju »uveljavljen tip zgodovinksih virov v socialni in antropološki zgo-
dovini« (Carmichael, 1991, 41), lahko izvemo, v kolikšni meri so se itinerariji
popotnikov usmerjali čez Kras, če so se in kateri so bili tisti dejavniki privlač-
nosti, ki so jih privabili na omenjeno območje.
Osrednji motiv obiska je bil zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturi-
stične narave. Vendar se je potrebno zavedati pomanjkljivosti opisov, ki sicer
nudijo podatke in opise o načinu življenja neke družbe, vendar velikokrat raz-
krivajo lasten pogled na nedomače okolje, obenem pa mentaliteto in izobraz-
bo opazovalca in opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega sloja in
s te perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih opazuje na potovanju. Pri opi-
sih je pogosto opaziti tudi vpliv predhodnikov in sodobnikov, ki so o teh kra-
jih že poročali, kar je na svoj način vplivalo na predstave obiskovalcev, saj so
že pred prihodom v določen kraj lahko o njem imeli izoblikovano podobo.
Pogosto se je tudi zgodilo, da so pisci prepisovali zapise svojih predhodnikov
in opisanih krajev morebiti niso obiskali. Za vir informacij so poleg tega ime-
li tudi lokalne gostilničarje. Pri uporabi potopisov kot zgodovinskih virov pa
se je potrebno zavedati, da je vprašanje »zaznavanja dejanskosti, oddaljeno-
sti doživetja, skratka, sporočilnost potopisov […] treba kritično pretehtati in
ovrednotiti« (Studen, 2009, 105).
Potopisi in dnevniki, ki so jih popotniki objavljali, se med seboj razli-
kujejo glede na način pisanja, percepcije, izkušnje in interese. Tako lahko pri
številnih opisih poti obravnavanih destinacij zasledimo kritični pristop do
gostiln, poti, ponudbe, dostopnosti in do načina življenja lokalnega prebival-
stva. Območje Krasa ni bilo izjema. Pričevanja popotnikov, ki so potovali čez
to območje, so že v veliki meri obravnavana in objavljena (glej Shaw,7 Shaw in
Adam, Carmichael, Levental). Osredotočali smo se na »turistični« vidik pri-
vlačnosti krajev s kraškimi pojavi. Predmodernemu turizmu na kraškem ob-
močju je v nadaljevanju namenjene več pozornosti, saj na podlagi dostopnih
7 S tujimi popotniki po Krasu se izčrpno ukvarja Trevor R. Shaw. Glej seznam literature.
227
Pred obdobjem modernizacije, pred izgradnjo novih kopenskih in
morskih prometnih povezav (parni stroj), ki so bistveno spremenile način in
značilnosti potovanja, je kraška pokrajina s svojimi naravnimi posebnostmi
že pritegovala številne popotnike, grandtouriste, avanturiste in izobražen-
ce. Le-ti so pogosto beležili utrinke in vtise svojih potovanj ter jih po vrnitvi
domov nemalokrat tudi objavljali v obliki dnevnikov in potopisov, s pomoč-
jo katerih pridemo do pričevanj iz preteklosti. V pričevanjih lahko sledimo
stiku in doživetemu spominu na pokrajino, preko katere je potnik potoval
(Cvirn in Studen, 2001). Na podlagi njihovih pisnih pričevanj, ki so pri razi-
skovanju »uveljavljen tip zgodovinksih virov v socialni in antropološki zgo-
dovini« (Carmichael, 1991, 41), lahko izvemo, v kolikšni meri so se itinerariji
popotnikov usmerjali čez Kras, če so se in kateri so bili tisti dejavniki privlač-
nosti, ki so jih privabili na omenjeno območje.
Osrednji motiv obiska je bil zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturi-
stične narave. Vendar se je potrebno zavedati pomanjkljivosti opisov, ki sicer
nudijo podatke in opise o načinu življenja neke družbe, vendar velikokrat raz-
krivajo lasten pogled na nedomače okolje, obenem pa mentaliteto in izobraz-
bo opazovalca in opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega sloja in
s te perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih opazuje na potovanju. Pri opi-
sih je pogosto opaziti tudi vpliv predhodnikov in sodobnikov, ki so o teh kra-
jih že poročali, kar je na svoj način vplivalo na predstave obiskovalcev, saj so
že pred prihodom v določen kraj lahko o njem imeli izoblikovano podobo.
Pogosto se je tudi zgodilo, da so pisci prepisovali zapise svojih predhodnikov
in opisanih krajev morebiti niso obiskali. Za vir informacij so poleg tega ime-
li tudi lokalne gostilničarje. Pri uporabi potopisov kot zgodovinskih virov pa
se je potrebno zavedati, da je vprašanje »zaznavanja dejanskosti, oddaljeno-
sti doživetja, skratka, sporočilnost potopisov […] treba kritično pretehtati in
ovrednotiti« (Studen, 2009, 105).
Potopisi in dnevniki, ki so jih popotniki objavljali, se med seboj razli-
kujejo glede na način pisanja, percepcije, izkušnje in interese. Tako lahko pri
številnih opisih poti obravnavanih destinacij zasledimo kritični pristop do
gostiln, poti, ponudbe, dostopnosti in do načina življenja lokalnega prebival-
stva. Območje Krasa ni bilo izjema. Pričevanja popotnikov, ki so potovali čez
to območje, so že v veliki meri obravnavana in objavljena (glej Shaw,7 Shaw in
Adam, Carmichael, Levental). Osredotočali smo se na »turistični« vidik pri-
vlačnosti krajev s kraškimi pojavi. Predmodernemu turizmu na kraškem ob-
močju je v nadaljevanju namenjene več pozornosti, saj na podlagi dostopnih
7 S tujimi popotniki po Krasu se izčrpno ukvarja Trevor R. Shaw. Glej seznam literature.
227
