Page 225 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 225
na morju
iz celotnega Primorja. Zrak, ki je bil poln joda, in morje, bogato z bromom,
sta namreč v njegovih očeh predstavljala učinkovito zdravilo (Noe, 2001a, 61).
Stradner je v svojih opisih Jadrana, kjer se je v enem poglavju posve-
til Istri in omenjal tudi Portorož, navajal, da je bil še pred nekaj leti govor o
tujskem prometu na jadranskih plažah malo poudarjen, celo cenzuriran, saj
so se pozimi teh krajev izogibali zaradi strašljive burje in poleti zaradi nemo-
goče vročine. Tovrstna negodovanja o jadranski rivieri so se kasneje izkazala
za neutemeljena (Stradner, 1903, 88). Kljub temu da je Stradner v svojih opi-
sih najverjetneje delno pretiraval, je zanimivo, da sta bili ravno burja oziroma
zavetje, ki so ga pred njo nudila zdravilišča kakor Opatija in Portorož, ter pri-
jetno poletje zaradi rahlega vetra, ki je omogočal boljše prenašanje vročine,
značilnosti, na katerih so ti kraji gradili svojo turistično podobo. Stradner je
spodbudno opisoval turistični razvoj krajev ob Jadranu, kjer je bilo pozimi in
poleti prijetno, kjer je bila poleti vožnja s parnikom udobna in varna, kjer so
nudili vso udobnost, kjer je bilo zdravo kopanje v morski vodi in so bili učin-
ki morskega zraka zdravilni ter so ljudje z uživanjem v brezdelju (dolce far ni-
ente) premagovali razne nervoze (Stradner, 1903, 91). 287
Promocijo morskih zdravilišč in letovišč Avstrijskega primorja je prines-
la tudi prva istrska pokrajinska razstava, ki je potekala v Kopru spomladi leta
1910. Zavedajoč se naraščajoče gospodarske vloge turizma je bil obmorskim
destinacijam namenjen poseben paviljon za kopališča in šport (Pavillon für
Seebäder und Sportwesen). Na razstavi so se tako s promocijskim gradivom
predstavila morska letovišča in zdravilišča, med drugimi tudi Portorož, Opa-
tija, Lovran in Istrske toplice (Blažević, 1987, 137; Krmac et al., 2010).
Udeležba na razstavah, konferencah in srečanjih je bila učinkovito pro-
pagandno orodje turističnih krajev. Izdaja turistično-propagandnega gradiva
– od vodnikov, do razglednic, plakatov in brošur – in njihovo oglaševanje je
v 19. stoletju že pozitivno vplivalo na prepoznavnost turističnih krajev, nena-
zadnje se teh komunikacijskih sredstev (poleg drugih) poslužujejo še danes.
Na podlagi izpostavljenih primerov lahko vidimo, da so bili dejavniki
turističnega razvoja precej prepleteni. Tako v Opatiji kot Gradežu in Porto-
rožu so vodilni v zdraviliščih načrtovali in finančno podpirali oglaševanje ter
tiskanje različnih komunikacijskih orodij.
287 Morski zrak naj bi izboljšal presnovo in spodbujal formacijo organskih snovi, kar je bilo izrednega
pomena za skrofulozne in atrofične otroke. Že sam morski zrak ima torej pomembne terapevtske
učinke, močno spodbuja nutritivni proces in dviguje življenjsko moč.
223
iz celotnega Primorja. Zrak, ki je bil poln joda, in morje, bogato z bromom,
sta namreč v njegovih očeh predstavljala učinkovito zdravilo (Noe, 2001a, 61).
Stradner je v svojih opisih Jadrana, kjer se je v enem poglavju posve-
til Istri in omenjal tudi Portorož, navajal, da je bil še pred nekaj leti govor o
tujskem prometu na jadranskih plažah malo poudarjen, celo cenzuriran, saj
so se pozimi teh krajev izogibali zaradi strašljive burje in poleti zaradi nemo-
goče vročine. Tovrstna negodovanja o jadranski rivieri so se kasneje izkazala
za neutemeljena (Stradner, 1903, 88). Kljub temu da je Stradner v svojih opi-
sih najverjetneje delno pretiraval, je zanimivo, da sta bili ravno burja oziroma
zavetje, ki so ga pred njo nudila zdravilišča kakor Opatija in Portorož, ter pri-
jetno poletje zaradi rahlega vetra, ki je omogočal boljše prenašanje vročine,
značilnosti, na katerih so ti kraji gradili svojo turistično podobo. Stradner je
spodbudno opisoval turistični razvoj krajev ob Jadranu, kjer je bilo pozimi in
poleti prijetno, kjer je bila poleti vožnja s parnikom udobna in varna, kjer so
nudili vso udobnost, kjer je bilo zdravo kopanje v morski vodi in so bili učin-
ki morskega zraka zdravilni ter so ljudje z uživanjem v brezdelju (dolce far ni-
ente) premagovali razne nervoze (Stradner, 1903, 91). 287
Promocijo morskih zdravilišč in letovišč Avstrijskega primorja je prines-
la tudi prva istrska pokrajinska razstava, ki je potekala v Kopru spomladi leta
1910. Zavedajoč se naraščajoče gospodarske vloge turizma je bil obmorskim
destinacijam namenjen poseben paviljon za kopališča in šport (Pavillon für
Seebäder und Sportwesen). Na razstavi so se tako s promocijskim gradivom
predstavila morska letovišča in zdravilišča, med drugimi tudi Portorož, Opa-
tija, Lovran in Istrske toplice (Blažević, 1987, 137; Krmac et al., 2010).
Udeležba na razstavah, konferencah in srečanjih je bila učinkovito pro-
pagandno orodje turističnih krajev. Izdaja turistično-propagandnega gradiva
– od vodnikov, do razglednic, plakatov in brošur – in njihovo oglaševanje je
v 19. stoletju že pozitivno vplivalo na prepoznavnost turističnih krajev, nena-
zadnje se teh komunikacijskih sredstev (poleg drugih) poslužujejo še danes.
Na podlagi izpostavljenih primerov lahko vidimo, da so bili dejavniki
turističnega razvoja precej prepleteni. Tako v Opatiji kot Gradežu in Porto-
rožu so vodilni v zdraviliščih načrtovali in finančno podpirali oglaševanje ter
tiskanje različnih komunikacijskih orodij.
287 Morski zrak naj bi izboljšal presnovo in spodbujal formacijo organskih snovi, kar je bilo izrednega
pomena za skrofulozne in atrofične otroke. Že sam morski zrak ima torej pomembne terapevtske
učinke, močno spodbuja nutritivni proces in dviguje življenjsko moč.
223
