Page 230 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 230
turizem v avstrijskem primorju
virov lahko ugotovimo, da je to območje v primerjavi z drugimi bližnjimi ter-
malnimi in morskimi kraji v času pred razvojem modernih oblik turizma uži-
valo večje zanimanje za raziskovanje in obiskovanje. Zanimanje je bilo osredo-
točeno na iskanje vidikov privlačnosti, vzrokov za obiskovanje, zlasti kraških
naravnih pojavov, ki so pritegnili pozornost obiskovalca in spodbudili obisk
določene destinacije.
Kraška pokrajina je s svojimi nevsakdanjimi naravnimi posebnostmi
privabljala raziskovalce in avanturiste.8 Pri tem je Trst igral strateško vlogo kot
pristanišče in izhodiščna točka za posamezne itinerarije in obisk bližnjih kra-
ških območij (jamo Vilenica, Škocjanske jame, Lipico, Socerbsko jamo). Bli-
žina mesta je omogočala boljšo prepoznavnost in dostopnost teh krajev tako v
fazi pred kakor tudi v obdobju modernega turističnega razvoja.
Obravnavana so bila le nekatera pričevanja popotnikov v obdobju pred
modernim turizmom, zlasti tista o bolj poznanih krajih na kasnejšem obmo-
čju Avstrijskega primorja. Včasih so bili omenjeni tudi nekateri kraji v Istri,
kjer so bili prisotni kraški pojavi. Deloma smo se posvečali tudi območju de-
žele Kranjske, saj kadar govorimo o razvoju jamskega turizma, ne moremo
mimo Postojnske jame.
Pričevanja popotnikov na Krasu pred industrijsko revolucijo in moder-
nimi oblikami potovanj izkazujejo tudi, kateri so bili dejavniki in danosti, ki
so določali privlačnost določenih krajev in spodbudili obisk določenih desti-
nacij. Kraški pojavi, zlasti podzemne jame, so privabljale znanstvenike, nara-
voslovce in geologe, čeprav so se, kakor izpostavlja Stanonikova, zanimali tudi
za druge naravne in kulturne pojave: »Angleške popotnike, ki potujejo pre-
ko Slovenije, zanimajo poleg pokrajine same in kraških pojavov ter gor in rek
še zlasti poljedelstvo in vinarstvo, sploh gospodarstvo, prometne povezave,
socialne razmere, poleg tega pa tudi sledovi antike, arhitektura, varnost po-
tovanja« (Stanonik, 1992, 116–17). Poleg podzemnih jam sta bila v ospred-
ju zanimanja še Cerkniško jezero in idrijski rudnik. Interes je bil torej usmer-
jen v posebnosti, s katerimi se sicer na potovanju niso srečali. Če je bilo v 17.
stoletju v ospredju zanimanje za idrijski rudnik živega srebra in presihajoče
Cerkniško jezero, je v 18. naraslo zanimanje za obiskovanje jam, kar je nato v
19. stoletju, z razvojem novih prometnih povezav, pridobilo povsem nove raz-
sežnosti (Shaw, 1997b). Postojnska jama je takrat postala središče zanimanja.
Ustaljene prometne poti so na obravnavanem območju iz smeri Gradca
in Dunaja vodile preko slovenskega ozemlja (in Krasa) proti Trstu ali pa preko
Vipave in Gorice proti Italiji. Popotniki so se na poti ustavljali v krajih, kjer je
8 Glej tudi A. Panjek, Kulturna krajina in okolje Krasa.
228
virov lahko ugotovimo, da je to območje v primerjavi z drugimi bližnjimi ter-
malnimi in morskimi kraji v času pred razvojem modernih oblik turizma uži-
valo večje zanimanje za raziskovanje in obiskovanje. Zanimanje je bilo osredo-
točeno na iskanje vidikov privlačnosti, vzrokov za obiskovanje, zlasti kraških
naravnih pojavov, ki so pritegnili pozornost obiskovalca in spodbudili obisk
določene destinacije.
Kraška pokrajina je s svojimi nevsakdanjimi naravnimi posebnostmi
privabljala raziskovalce in avanturiste.8 Pri tem je Trst igral strateško vlogo kot
pristanišče in izhodiščna točka za posamezne itinerarije in obisk bližnjih kra-
ških območij (jamo Vilenica, Škocjanske jame, Lipico, Socerbsko jamo). Bli-
žina mesta je omogočala boljšo prepoznavnost in dostopnost teh krajev tako v
fazi pred kakor tudi v obdobju modernega turističnega razvoja.
Obravnavana so bila le nekatera pričevanja popotnikov v obdobju pred
modernim turizmom, zlasti tista o bolj poznanih krajih na kasnejšem obmo-
čju Avstrijskega primorja. Včasih so bili omenjeni tudi nekateri kraji v Istri,
kjer so bili prisotni kraški pojavi. Deloma smo se posvečali tudi območju de-
žele Kranjske, saj kadar govorimo o razvoju jamskega turizma, ne moremo
mimo Postojnske jame.
Pričevanja popotnikov na Krasu pred industrijsko revolucijo in moder-
nimi oblikami potovanj izkazujejo tudi, kateri so bili dejavniki in danosti, ki
so določali privlačnost določenih krajev in spodbudili obisk določenih desti-
nacij. Kraški pojavi, zlasti podzemne jame, so privabljale znanstvenike, nara-
voslovce in geologe, čeprav so se, kakor izpostavlja Stanonikova, zanimali tudi
za druge naravne in kulturne pojave: »Angleške popotnike, ki potujejo pre-
ko Slovenije, zanimajo poleg pokrajine same in kraških pojavov ter gor in rek
še zlasti poljedelstvo in vinarstvo, sploh gospodarstvo, prometne povezave,
socialne razmere, poleg tega pa tudi sledovi antike, arhitektura, varnost po-
tovanja« (Stanonik, 1992, 116–17). Poleg podzemnih jam sta bila v ospred-
ju zanimanja še Cerkniško jezero in idrijski rudnik. Interes je bil torej usmer-
jen v posebnosti, s katerimi se sicer na potovanju niso srečali. Če je bilo v 17.
stoletju v ospredju zanimanje za idrijski rudnik živega srebra in presihajoče
Cerkniško jezero, je v 18. naraslo zanimanje za obiskovanje jam, kar je nato v
19. stoletju, z razvojem novih prometnih povezav, pridobilo povsem nove raz-
sežnosti (Shaw, 1997b). Postojnska jama je takrat postala središče zanimanja.
Ustaljene prometne poti so na obravnavanem območju iz smeri Gradca
in Dunaja vodile preko slovenskega ozemlja (in Krasa) proti Trstu ali pa preko
Vipave in Gorice proti Italiji. Popotniki so se na poti ustavljali v krajih, kjer je
8 Glej tudi A. Panjek, Kulturna krajina in okolje Krasa.
228
