Page 273 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 273
pod zemljo
stavljala primarne dejavnosti niti v tem obdobju, pomenila je vir dohodka iz
neagrarne dejavnosti, ki je lahko izboljšal gmotni položaj ljudi (kmetov), ki so
bili vanjo vključeni.
Z večanjem priljubljenosti oziroma gostote obiska, so cene za vstopni-
no in vodenje naraščale. Z največ podatki o cenah razpolagamo za Postojnsko
jamo. Cena za jamskega vodnika je bila določena in je tekom druge polovi-
ce 19. stoletja naraščala. Na tej podlagi je mogoče vsaj v grobem oceniti letni
dohodek od vodenja. Ker je en vodnik navadno vodil skupino od enega do
štirih obiskovalcev, znano skupno število obiskovalcev (leta 1880 jih je bilo
4.547) razpolovimo in s tem pridobimo oceno števila vodenih obiskov. Vsak
tak obisk je poleg vstopnice zahteval tudi plačilo vodnika, kar je stalo 80 kraj-
carjev, tako da je mogoče skupni letni dohodek od vodenj oceniti na 181.880
krajcarjev za leto 1880. Da bi si laže predstavljali, koliko je to pomenilo za lo-
kalne prebivalce, je mogoče skupni navedeni znesek deliti s takratnim števi-
lom gospodinjstev v Postojni iz popisa prebivalstva (leta 1880 225 gospodinj-
stev). Rezultat tako izpeljanega izračuna nam predstavlja oceno povprečnega
letnega dohodka od vodenj v jami, če bi bila v to dejavnost vključena vsa tam-
kajšnja gospodinjstva, to pa je 808, 35 krajcarjev za leto 1880. Ker je povprečni
letni dohodek stalnega delavca v Idrijskem rudniku leta 1891 bil 21.200 kraj-
carjev (212 goldinarjev), je mogoče oceniti, da je dohodek od vodenja v jami
(kljub desetletnem zamiku) povprečnemu postojnskemu gospodinjstvu pred-
stavljal le 3,81% letnega dohodka delavca.
Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah
Razvoj modernega jamskega turizma v drugi polovici 19. stoletja je povezan
z modernizacijo v prometu, saj se je z novimi prevoznimi sredstvi možnost za
potovanje in obiskovanje kraških jam postopoma širila na širše družbene sloje.
Izgradnja južne železnice, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je krajšala
razdalje, odpirala vrata gospodarskemu razvoju, poenotila trg, hkrati pa odpi-
rala nove možnosti za turistični razvoj krajev v bližini proge. Neposredno na
progi Dunaj–Trst sta bili Postojna in Postojnska jama, kar je obisku nedvom-
no igralo v prid. Izlet v Postojno je postal priljubljen predvsem pri Ljubljan-
čanih in Tržačanih. V Postojno so na ogled jame in človeške ribice vozili tudi
posebni izletniški vlaki oziroma vlaki za zabavo (Studen, 2006a, 29–30; Sav-
nik, 1958).
Gradnjo proge južne železnice, ki jo je načrtoval inženir Ermenegildo
Francesconi, je odobril cesarski odlok leta 1841. Za javnost je bil odsek Gra-
dec–Celje odprt leta 1846, 18. junija 1849 pa je iz Celja pripeljal prvi vlak do
Ljubljane. Od Ljubljane do Trsta (čez Kras) je bila proga speljana leta 1857.
271
stavljala primarne dejavnosti niti v tem obdobju, pomenila je vir dohodka iz
neagrarne dejavnosti, ki je lahko izboljšal gmotni položaj ljudi (kmetov), ki so
bili vanjo vključeni.
Z večanjem priljubljenosti oziroma gostote obiska, so cene za vstopni-
no in vodenje naraščale. Z največ podatki o cenah razpolagamo za Postojnsko
jamo. Cena za jamskega vodnika je bila določena in je tekom druge polovi-
ce 19. stoletja naraščala. Na tej podlagi je mogoče vsaj v grobem oceniti letni
dohodek od vodenja. Ker je en vodnik navadno vodil skupino od enega do
štirih obiskovalcev, znano skupno število obiskovalcev (leta 1880 jih je bilo
4.547) razpolovimo in s tem pridobimo oceno števila vodenih obiskov. Vsak
tak obisk je poleg vstopnice zahteval tudi plačilo vodnika, kar je stalo 80 kraj-
carjev, tako da je mogoče skupni letni dohodek od vodenj oceniti na 181.880
krajcarjev za leto 1880. Da bi si laže predstavljali, koliko je to pomenilo za lo-
kalne prebivalce, je mogoče skupni navedeni znesek deliti s takratnim števi-
lom gospodinjstev v Postojni iz popisa prebivalstva (leta 1880 225 gospodinj-
stev). Rezultat tako izpeljanega izračuna nam predstavlja oceno povprečnega
letnega dohodka od vodenj v jami, če bi bila v to dejavnost vključena vsa tam-
kajšnja gospodinjstva, to pa je 808, 35 krajcarjev za leto 1880. Ker je povprečni
letni dohodek stalnega delavca v Idrijskem rudniku leta 1891 bil 21.200 kraj-
carjev (212 goldinarjev), je mogoče oceniti, da je dohodek od vodenja v jami
(kljub desetletnem zamiku) povprečnemu postojnskemu gospodinjstvu pred-
stavljal le 3,81% letnega dohodka delavca.
Dejavniki razvoja modernega turizma v kraških jamah
Razvoj modernega jamskega turizma v drugi polovici 19. stoletja je povezan
z modernizacijo v prometu, saj se je z novimi prevoznimi sredstvi možnost za
potovanje in obiskovanje kraških jam postopoma širila na širše družbene sloje.
Izgradnja južne železnice, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je krajšala
razdalje, odpirala vrata gospodarskemu razvoju, poenotila trg, hkrati pa odpi-
rala nove možnosti za turistični razvoj krajev v bližini proge. Neposredno na
progi Dunaj–Trst sta bili Postojna in Postojnska jama, kar je obisku nedvom-
no igralo v prid. Izlet v Postojno je postal priljubljen predvsem pri Ljubljan-
čanih in Tržačanih. V Postojno so na ogled jame in človeške ribice vozili tudi
posebni izletniški vlaki oziroma vlaki za zabavo (Studen, 2006a, 29–30; Sav-
nik, 1958).
Gradnjo proge južne železnice, ki jo je načrtoval inženir Ermenegildo
Francesconi, je odobril cesarski odlok leta 1841. Za javnost je bil odsek Gra-
dec–Celje odprt leta 1846, 18. junija 1849 pa je iz Celja pripeljal prvi vlak do
Ljubljane. Od Ljubljane do Trsta (čez Kras) je bila proga speljana leta 1857.
271
