Page 330 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 330
turizem v avstrijskem primorju
Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice
prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina-
cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav
tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj
priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost
na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.8 Relativno udobno in
finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi-
roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro-
ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama
po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane
iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča-
ne in Tržačane.
Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj
in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove-
zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov ter nenazadnje sposobnos-
ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla-
si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost
krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka-
tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki
jih prepoznava zgodovina, kot je, denimo, vloga posrednikov in turističnih
agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma
so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji
zdravilišč, zdraviliške komisije, vključevali in povezovali s tujimi agencijami,
ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave le
posredno omenjeni in umeščeni v vsebino.
V delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih krajev oziroma
vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljavljene metodolo-
gije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s preverjanjem
obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane turistične de-
stinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike, pobudnike
in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznavnost na dr-
žavni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manjšo. Na us-
peh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega kraja in
naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za vlaganje v
turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeritev.
Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti-
pologije destinacij sledili sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le-
8 Zimske zabave in zimski športi v Bohinju (Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67).
328
Čeprav je bil v ospredju elitni turizem, so v bližnje kraje na počitnice
prihajali tudi manj premožni gostje. To je sicer bolj veljalo za gorske destina-
cije in obiskovanje kraških jam, kjer je bil obisk lahko tudi krajše narave. Prav
tako je s popularizacijo zimskih športov med meščani postajal čedalje bolj
priljubljen obisk Bohinja, saj »posebno meščanstvo obrača večjo pozornost
na ta vsestransko zdravi in razmeroma jako cen šport«.8 Relativno udobno in
finančno ugodno potovanje z vlakom (tudi s popusti – »zabavni vozovi« ozi-
roma »vlaki za zabavo«) je namreč omogočilo turistično obiskovanje oziro-
ma izlete tudi manj premožnemu sloju prebivalstva. Tako je Postojnska jama
po izgradnji južne železnice postala priljubljena izletniška točka za meščane
iz Ljubljane in Trsta (Studen, 2006a, 23), Bohinj pa za Ljubljančane, Goriča-
ne in Tržačane.
Na osnovi povedanega je mogoče sklepati, da sta bila turistični razvoj
in obisk odvisna od različnih dejavnikov: naravnih danosti, prometnih pove-
zav, vloge zdravnikov, javnih in zasebnih subjektov ter nenazadnje sposobnos-
ti samega kraja in njegovih organizacij za promocijo (plakati, brošure, ogla-
si v časopisju) in zabavo. Poleg naštetih so na gostoto obiska in priljubljenost
krajev vplivali tudi drugi dejavniki, na primer vojna in politične krize, na ka-
tere vodilni v turističnih krajih niso imeli vpliva. Nekateri drugi dejavniki, ki
jih prepoznava zgodovina, kot je, denimo, vloga posrednikov in turističnih
agencij, v obravnavanem časovnem obdobju še niso prišli v ospredje. Deloma
so bili že prisotni, kakor na primer v zdraviliških krajih, kjer so se upravitelji
zdravilišč, zdraviliške komisije, vključevali in povezovali s tujimi agencijami,
ki so promovirale njihovo destinacijo. Ti dejavniki so bili tekom raziskave le
posredno omenjeni in umeščeni v vsebino.
V delu smo preučili razmeroma širok spekter turističnih krajev oziroma
vrst turističnih destinacij. Pri analizi smo izhajali iz uveljavljene metodolo-
gije (gospodarskih zgodovinarjev) v mednarodnem prostoru, s preverjanjem
obstoja in učinka dejavnikov turističnega razvoja. Obravnavane turistične de-
stinacije, tudi tiste sorodnega tipa, so imele specifične začetnike, pobudnike
in razvojne usmeritve. Nekateri kraji so dosegli visoko prepoznavnost na dr-
žavni in celo mednarodni ravni, drugi nekoliko ali bistveno manjšo. Na us-
peh določene zdraviliško-turistične destinacije so vplivali sama lega kraja in
naravne danosti, modne smernice, dostopnost, medicina, interes za vlaganje v
turistično infrastrukturo in ureditev ter trenutna modna usmeritev.
Ugotoviti je bilo mogoče, da so obravnavani turistični kraji oziroma ti-
pologije destinacij sledili sodobnim evropskim modnim trendom. Morska le-
8 Zimske zabave in zimski športi v Bohinju (Promet in gostilna, 1908, št. 7, 67).
328
