Page 328 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 328
turizem v avstrijskem primorju
nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaganje
v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več obi-
skovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub nekate-
rimi kritikam (kot je bila na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta
1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni
ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je
v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno
razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo
pomembno vlogo.
Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po-
membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za-
držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni,
napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne
dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so
bile prav tako dejavne inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže-
le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo
mest in turističnih krajev.
Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbudili in
omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa-
mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod-
jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško
dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po-
membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili za-
sebniki prisotni kot bodisi lastniki hotelov in nastanitev bodisi sanatorijev.
Ravno tako so v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično in-
frastrukturo, saj so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni priš-
lo in jama je vselej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot njen
vodilni upravni organ vodena s strani okrajnega glavarstva.
Prosti čas
Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa; predstavljal je na-
mreč eno od možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so
v industrijski dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se
je možnost potovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki
so razpolagali s prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti
na premožnejše meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem
zgledovali po aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je
ministrstvo je sodelovalo je tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami
načrtovalo turistično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246).
326
nosti, angažiranost in izobraževanje domačinov na tem področju ter vlaganje
v turistično infrastrukturo z namenom, da bi v državo privabili čim več obi-
skovalcev, ki bi bili s tamkajšnjimi storitvami tudi zadovoljni. Kljub nekate-
rimi kritikam (kot je bila na primer predstavljen Gärtnerjev prispevek iz leta
1906) o pomanjkanju reklame in ustreznih (udobnih) kapacitet, neprimerni
ureditvi higienskih razmer, ustreznosti cen in drugih pomanjkljivostih se je
v državi in na območju Primorja tudi preko zvez in društev turizem uspešno
razvijal. Država je pri turističnem razvoju do prve svetovne vojne igrala zelo
pomembno vlogo.
Za nadaljnji razvoj turističnih krajev v Avstrijskem primorju je bilo po-
membno zlasti vlaganje v primerno infrastrukturo, ki je uspela privabiti in za-
držati elitne goste. Urejenost okolice, sprehajalne površine, hoteli in penzioni,
napeljava vodovoda, električne razsvetljave in kanalizacije ter izleti, športne
dejavnosti in zabava so bili pomembni akterji njihovega uspeha. Pri tem so
bile prav tako dejavne inicitiva in investicije javnih subjektov (države, deže-
le) ter predvsem prizadevanja lokalnih in regionalnih uprav za modernizacijo
mest in turističnih krajev.
Poleg državnih in deželenih akterjev so turistični razvoj spodbudili in
omogočali tudi zasebniki, ki so ponekod odigrali pomembno vlogo že pri sa-
mih začetkih. V Opatiji je to bila družba Južne železnice, v Portorožu pa pod-
jetni lokalni zasebniki, ki so ustanovili družbo in pričeli vlagati v zdraviliško
dejavnost. Poleg zdravnikov je v obeh krajih zasebna pobuda odigrala zelo po-
membno vlogo dejavnika pri nadaljnjem turističnem razvoju, saj so bili za-
sebniki prisotni kot bodisi lastniki hotelov in nastanitev bodisi sanatorijev.
Ravno tako so v Postojni zasebniki videli interes za vlaganje v turistično in-
frastrukturo, saj so si nekateri prizadevali za zakup jame. Do tega sicer ni priš-
lo in jama je vselej ostala v »javnih« rokah, saj je bila jamska komisija kot njen
vodilni upravni organ vodena s strani okrajnega glavarstva.
Prosti čas
Moderni turizem je bil vezan tudi na pojav prostega časa; predstavljal je na-
mreč eno od možnosti njegovega izkoristka. Na širitev turistične ponudbe so
v industrijski dobi vplivale spremembe na gospodarsko-socialni ravni, saj se
je možnost potovanj iz ozkega kroga pripadnikov višjih družbenih slojev, ki
so razpolagali s prostim časom in finančnimi sredstvi, postopoma začela širiti
na premožnejše meščane, ki so iskali oddih v poletnih letoviščih in se pri tem
zgledovali po aristokratskih navadah. S postopnim večanjem dohodkov se je
ministrstvo je sodelovalo je tudi z Ministrstvom za trgovino in skupaj z deželnimi zvezami
načrtovalo turistično propagandno strategijo (Bressan, 2007, 245–246).
326
