Page 331 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 331
povzetek
tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru-
ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in
poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov-
no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno se-
zono postopoma usmerjale šele na začetku 20. stoletja in se uveljavile tekom
20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na sa-
mem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejavnost
morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v letoviško,
ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša.
Posebnost primorskega prostora je bila nedvomno razvoj jamskega tu-
rizma, ki predstavlja najzgodnejši primer tovrstnega turizma na svetovni rav-
ni; ta se je v največji meri udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh.
Poleg te jame sta bila analizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjan-
skih jamah, kjer sta pobudo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje
prevzeli jamarski sekciji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične pre-
poznavnosti Postojnske (zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavni-
ki (prometna dostopnost in lokacija, upravljanje in urejanje lastništva oziro-
ma najema, urejanje infrastrukture v jamah).
Obravnavane turistične destinacije Avstrijskega primorja so se v fazi
oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na
trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal-
nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Tu-
ristični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar s
specifikami, ki so bile značilne za ta prostor (turistično obiskovanje jam). Na
uspešen razvoj turistične dejavnosti kažejo tudi vlaganja v turistično infra-
strukturo, tako s strani države in lokalnih oblasti kot privatnih investitor-
jev. Dobra prometna dostopnost in promocijska dejavnost sta pripomogli k
še večjemu uspehu destinacij, ki so se v prvi vrsti razvile na podlagi naravnih
danosti, privlačnosti in novih medicinskih dognanj. Njihov razvoj je začasno
prekinila prva svetovna vojna, ki je po svojem koncu prinesla tudi nove držav-
ne meje.
329
tovišča (zimska) so se sicer razvila nekoliko kasneje, a v eni destinaciji zdru-
ževala več oblik turistično-zdraviliške ponudbe, in sicer zimsko-klimatsko in
poletno-kopališko. Slednja je bila v primerjavi z evropskih prostorom časov-
no celo v prednosti, saj so se sredozemske morske destinacije v poletno se-
zono postopoma usmerjale šele na začetku 20. stoletja in se uveljavile tekom
20-ih in 30-ih let, medtem ko sta se na primer Gradež in Portorož že na sa-
mem začetku uveljavila kot poletni destinaciji. Začetna zdraviliška dejavnost
morskih krajev se je na začetku 20. stoletja čedalje bolj usmerjala v letoviško,
ki je bila finančno in ekonomsko uspešnejša.
Posebnost primorskega prostora je bila nedvomno razvoj jamskega tu-
rizma, ki predstavlja najzgodnejši primer tovrstnega turizma na svetovni rav-
ni; ta se je v največji meri udejanjil v Postojnski jami ter dosegel velik uspeh.
Poleg te jame sta bila analizirana tudi turistična razvoja v Vilenici in Škocjan-
skih jamah, kjer sta pobudo za raziskovanje podzemlja in turistično urejanje
prevzeli jamarski sekciji planinskih društev. Jami nista dosegli turistične pre-
poznavnosti Postojnske (zlasti ne Vilenica), na kar so vplivali različni dejavni-
ki (prometna dostopnost in lokacija, upravljanje in urejanje lastništva oziro-
ma najema, urejanje infrastrukture v jamah).
Obravnavane turistične destinacije Avstrijskega primorja so se v fazi
oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na
trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal-
nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Tu-
ristični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar s
specifikami, ki so bile značilne za ta prostor (turistično obiskovanje jam). Na
uspešen razvoj turistične dejavnosti kažejo tudi vlaganja v turistično infra-
strukturo, tako s strani države in lokalnih oblasti kot privatnih investitor-
jev. Dobra prometna dostopnost in promocijska dejavnost sta pripomogli k
še večjemu uspehu destinacij, ki so se v prvi vrsti razvile na podlagi naravnih
danosti, privlačnosti in novih medicinskih dognanj. Njihov razvoj je začasno
prekinila prva svetovna vojna, ki je po svojem koncu prinesla tudi nove držav-
ne meje.
329
