Page 327 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 327
povzetek
Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor-
cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovi-
tvi so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja
finančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in njihovo delovanje.
Prvo olepševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta
1871. Na območju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 us-
tanovljeno v Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jam-
ska komisija, ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo dru-
štvo osnovano v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo
in opatijska sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasi-
tev za zdraviliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem podro-
čju precej zamujal, saj se zanj društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za rela-
tivno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni naravi
zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financirale
občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom okre-
vališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907 in
čedalje večjemu turističnemu razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v
Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so
za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili-
ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi-
tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi-
ti kot pozno.
Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za
pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na
območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa-
tiji. Zveze so skrbele za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo
informativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh pro-
pagando – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, orga-
nizacija ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelova-
nju z ministrstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z
vlakom za zabavo, kar je potnikom oziroma turistom prineslo popuste za vo-
zovnice za vlak. Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z dr-
žavne (ministrstva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev.
Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela3
in železnice4 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav-
3 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–46).
4 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove.
Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel
za promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo
325
Društva, ki so se zgledovala po švicarskih, angleških in nemških vzor-
cih, so pričeli ustanavljati od druge polovice 19. stoletja dalje. Ob ustanovi-
tvi so bila postavljena tudi pravila, ki so določala namen, način pridobivanja
finančnih sredstev, organizacijsko strukturo, članstvo in njihovo delovanje.
Prvo olepševalno društvo na Slovenskem je bilo ustanovljeno v Celju leta
1871. Na območju, ki smo ga obravnavali, je bilo prvo društvo leta 1883 us-
tanovljeno v Postojni (sicer na Kranjskem). V Postojni je delovala tudi jam-
ska komisija, ki je bila ustanovljena že leta 1823. Na Rivieri je bilo prvo dru-
štvo osnovano v Opatiji, od leta 1885 sta delovali namreč olepševalno društvo
in opatijska sekcija avstrijskega turističnega kluba, čeprav je državno razglasi-
tev za zdraviliški kraj doživela šele štiri leta kasneje. Gradež je na tem podro-
čju precej zamujal, saj se zanj društvo omenja šele leta 1908. Razlogi za rela-
tivno pozno ustanovitev društva v Gradežu lahko tičijo tudi v prvotni naravi
zdravilišča oziroma otroškega okrevališča, ki so ga upravljale in financirale
občina in njene ustanove ter skupaj z zdraviliško komisijo in vodstvom okre-
vališča skrbele tudi za urejenost kraja. Po ustanovitvi kuratorija leta 1907 in
čedalje večjemu turističnemu razvoju (sicer že konec 19. stoletja) se je tudi v
Gradežu ustanovilo olepševalno društvo. V zdraviliščih je sicer veljalo, da so
za urejenost in olepšavo kraja ter razvedrilne dejavnosti skrbele tudi zdravili-
ške komisije. Portorož je bil za zdravilišče razglašen leta 1897, torej ustanovi-
tev društva dve leti kasneje niti ne preseneča oziroma je ne moremo označi-
ti kot pozno.
Društva so se na deželni in državni ravni vključevala v deželne zveze za
pospeševanje tujskega prometa, ki so njihovo delovanje tudi financirale. Na
območju Primorja so bile deželne zveze ustanovljene v Gorici, Trstu in Opa-
tiji. Zveze so skrbele za urejeno in čisto okolico, parke, sprehajalne poti, izdajo
informativnih biltenov, organizacijo prireditev in prevozov ter nasploh pro-
pagando – objave v časopisih, izdaja mesečnikov, razglednic, vodnikov, orga-
nizacija ekskurzij in sodelovanje na razstavah. Deželne zveze so v sodelova-
nju z ministrstvom za železnice organizirale t. i. družabne izlete ali izlete z
vlakom za zabavo, kar je potnikom oziroma turistom prineslo popuste za vo-
zovnice za vlak. Finančna podpora za njihovo delovanje je prihajala tako z dr-
žavne (ministrstva) kakor deželne strani ali s strani posameznih donatorjev.
Država in dežele so si preko teh organizacij ter Ministrstva za javna dela3
in železnice4 prizadevale za večjo urejenost krajev, promocijo turistične dejav-
3 Leta 1907 je skrb za turizem prešla pod Ministrstvo za javna dela (Bressan, 2007, 245–46).
4 Skrb za turizem so v Avstro-Ogrski prevzemala tudi nekatera ministrstva in državne ustanove.
Do ustanovitve Ministrstva za železnico leta 1886 z njegovim trinajstim odsekom, ki je skrbel
za promocijo dotoka tujcev, je za turizem skrbela generalna direkcija državnih železnic. Novo
325
