Page 326 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 326
turizem v avstrijskem primorju
priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža-
li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso-
vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu,
bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških
krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra-
vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam-
skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali
na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju.
Javni upravni subjekti in zasebne pobude
Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja so bili v
Evropi in na območju Avstro-Ogrske javni upravni subjekti (država, dežela,
občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kraja ter spodbu-
jali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem tista, ki se
je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti čedalje bolj
zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati in nadzo-
rovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkonosna de-
javnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in urav-
navale na različne načine. Ena izmed učinkovitih oblik je bilo ustanavljanje
tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega pro-
meta na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševalnih
društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne narašča-
lo; na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta-
jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala
tudi na območju Primorja,2 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi
v gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice
in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve-
drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost
društev in organizacij, ki so delovale v turističnih in drugih krajih, ter preple-
tanje in tudi prekrivanje oziroma podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške
komisije, olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kaže-
jo na neko razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova šte-
vilčnost pa ne preseneča, saj sta kasnejši ministrstvo za javna dela ter prome-
tno ministrstvo in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh
tovrstnih društev.
2 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, sodeč, je bilo v obdobju 1888–
1913 poleg 3, ki so bile obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società
1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbellimento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/
XVI/I, š. 17.
324
priročniki postajali čedalje bolj priljubljeno čtivo za potnike, ki so se prevaža-
li z vlakom. Ravno potovanje z vlakom so popularizirali vodniki, ki so opiso-
vali poti in kraje ob železniški progi (vodnik po južni železnici, Semmeringu,
bohinjski progi in drugi). Tega oglaševalskega orodja so se poleg zdraviliških
krajev posluževali tudi na območju, kjer se je razvijal jamski turizem. Upra-
vitelji jam (jamska komisija, planinska društva) in zagrizeni raziskovalci jam-
skega podzemlja so objavljali številne vodnike, izdajali razglednice, oglaševali
na kolodvorih ter objavljali prispevke v domačem in tujem časopisju.
Javni upravni subjekti in zasebne pobude
Pomemben oziroma celo izstopajoč dejavnik turističnega razvoja so bili v
Evropi in na območju Avstro-Ogrske javni upravni subjekti (država, dežela,
občina), ki so sodelovali pri oblikovanju turistične politike kraja ter spodbu-
jali in vzpostavljali turistično dejavnost. Država je bila predvsem tista, ki se
je ob naraščajočemu ekonomskemu učinku turistične dejavnosti čedalje bolj
zavedala njenih prednosti in zaradi tega panogo skušala usmerjati in nadzo-
rovati, saj je turizem tekom 19. stoletja postal pomembna dobičkonosna de-
javnost. Država in lokalne oblasti so turistično dejavnost spodbujale in urav-
navale na različne načine. Ena izmed učinkovitih oblik je bilo ustanavljanje
tujskoprometnih zvez oziroma deželnih zvez za spodbujanje tujskega pro-
meta na deželni/državni ravni in na lokalni ravni ustanavljanje olepševalnih
društev. Število društev v Avstro-Ogrski je do prve svetovne vojne narašča-
lo; na Kranjskem jih je bilo denimo 28, na Spodnjem Štajerskem pa 16 (šta-
jerska društva so bila pretežno nemška). Številna društva so se ustanavljala
tudi na območju Primorja,2 tako v obmorskih zdraviliških krajih kakor tudi
v gorskih in na splošno v vseh krajih, ki so si prizadevali za urejenost okolice
in privabljanje tujcev. Ustanavljanje olepševalnih, tujsko-prometnih in razve-
drilnih društev kaže na naraščajoči pomen turistične dejavnosti. Številčnost
društev in organizacij, ki so delovale v turističnih in drugih krajih, ter preple-
tanje in tudi prekrivanje oziroma podvajanje njihove dejavnosti (zdraviliške
komisije, olepševalna društva, razvedrilni komiteji) pa po drugi strani kaže-
jo na neko razdrobljenost in nepovezanost turističnih akterjev. Njihova šte-
vilčnost pa ne preseneča, saj sta kasnejši ministrstvo za javna dela ter prome-
tno ministrstvo in zveze za tujski promet finančno podpirali delovanje vseh
tovrstnih društev.
2 Po seznamu olepševalnih društev, ki jih hrani državni arhiv v Trstu, sodeč, je bilo v obdobju 1888–
1913 poleg 3, ki so bile obravnavane v delu, še 27 takih društev. V: AST, I.R. Luogotenenza, Società
1850–1919, Classifica B/XV, Società d'abbellimento, 1888–1913, Classifica B/XVI in Classifica B/
XVI/I, š. 17.
324
