Page 87 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 87
lice sv. Štefan
Novi turistični oziroma zdraviliški trendi v Evropi so naleteli na plod-
na tla tudi v Avstrijski monarhiji. Moderne oblike turizma so se na
območju Avstrijskega primorja razvijale v krajih s termalnimi izvi-
ri sladke vode in v obmorskih krajih. Koriščenje termalnih vrelcev beležimo
v toplicah Sv. Štefana, v Izoli ter v posameznih krajih današnje Furlanije-Ju-
lijske krajine, kakor denimo Tržiču (Terme Romane di Monfalcone/Römer-
-Thermen von Monfalcone). V knjigi je posebej obravnavan primer razvoja
term v Sv. Štefanu, ki kot žvepleno zdravilišče predstavlja posebnost. Terme v
Tržiču so le delno vključene, in sicer pri prikazovanju statističnih podatkov.
Izvir žveplene termalne vode v Sv. Štefanu v Istri (Santo Stefano al Qu-
ieto, danes Istarske toplice) je bil večinoma namenjen zdravljenju revmatič-
nih obolenj. Redki viri, ki pričajo o uporabi omenjene vode, navajajo, da naj
bi se tamkajšnje vode posluževali že v antiki, ko so se v času rimskega imperi-
ja v javnih kopelih lahko brezplačno kopali vsi svobodni domačini in tujci, o
čemer v bližini kopališč pričajo najdbe napisov na kamnu ter denar in nakit
iz rimskega obdobja (Blažević, 1987, 33; Benussi, 1888).1 Do začetka 19. stoletja
zasledimo le redke omembe izvira,2 ki potone skoraj v pozabo, kar sicer ne po-
meni, da se ga lokalno prebivalstvo ali bolniki niso posluževali (Benussi, 1888,
1 Benussi piše tudi o predrimskih ostankih in o najdenih okostnjakih nadpovprečne velikosti.
Kopeli, ki so označene na zemljevidu rimskega cursus publica Tabula Peutingeriana, ki označuje
cestno omrežje rimskega imperija; evidentira tudi kopeli na območju Sv. Štefana, torej antičnio
uporabo termalne vode.
2 Ena redkih omemb termalnega izvira, ki smo ga zasledili, je bila leta 1693 ob vizitaciji tržaškega
škofa Millerja, ki jo v svojih zapisih omenja njegov sopotnik Rossetti (Durissini, 1998, 57). Tudi
Kandler piše, da so tukajšnje terme sicer poznane in uporabljene, vendar so bile vrsto stoletij
zanemarjene: »… la Termale oggidì di S. Stefano, non in tanta fama e frequenza quale i bagni
sull'isola al Timavo, pur non ignota nè deserta, come poi rimse per secoli …« (Kandler, 1875, 274).
toplice sv. štefan 85
Novi turistični oziroma zdraviliški trendi v Evropi so naleteli na plod-
na tla tudi v Avstrijski monarhiji. Moderne oblike turizma so se na
območju Avstrijskega primorja razvijale v krajih s termalnimi izvi-
ri sladke vode in v obmorskih krajih. Koriščenje termalnih vrelcev beležimo
v toplicah Sv. Štefana, v Izoli ter v posameznih krajih današnje Furlanije-Ju-
lijske krajine, kakor denimo Tržiču (Terme Romane di Monfalcone/Römer-
-Thermen von Monfalcone). V knjigi je posebej obravnavan primer razvoja
term v Sv. Štefanu, ki kot žvepleno zdravilišče predstavlja posebnost. Terme v
Tržiču so le delno vključene, in sicer pri prikazovanju statističnih podatkov.
Izvir žveplene termalne vode v Sv. Štefanu v Istri (Santo Stefano al Qu-
ieto, danes Istarske toplice) je bil večinoma namenjen zdravljenju revmatič-
nih obolenj. Redki viri, ki pričajo o uporabi omenjene vode, navajajo, da naj
bi se tamkajšnje vode posluževali že v antiki, ko so se v času rimskega imperi-
ja v javnih kopelih lahko brezplačno kopali vsi svobodni domačini in tujci, o
čemer v bližini kopališč pričajo najdbe napisov na kamnu ter denar in nakit
iz rimskega obdobja (Blažević, 1987, 33; Benussi, 1888).1 Do začetka 19. stoletja
zasledimo le redke omembe izvira,2 ki potone skoraj v pozabo, kar sicer ne po-
meni, da se ga lokalno prebivalstvo ali bolniki niso posluževali (Benussi, 1888,
1 Benussi piše tudi o predrimskih ostankih in o najdenih okostnjakih nadpovprečne velikosti.
Kopeli, ki so označene na zemljevidu rimskega cursus publica Tabula Peutingeriana, ki označuje
cestno omrežje rimskega imperija; evidentira tudi kopeli na območju Sv. Štefana, torej antičnio
uporabo termalne vode.
2 Ena redkih omemb termalnega izvira, ki smo ga zasledili, je bila leta 1693 ob vizitaciji tržaškega
škofa Millerja, ki jo v svojih zapisih omenja njegov sopotnik Rossetti (Durissini, 1998, 57). Tudi
Kandler piše, da so tukajšnje terme sicer poznane in uporabljene, vendar so bile vrsto stoletij
zanemarjene: »… la Termale oggidì di S. Stefano, non in tanta fama e frequenza quale i bagni
sull'isola al Timavo, pur non ignota nè deserta, come poi rimse per secoli …« (Kandler, 1875, 274).
toplice sv. štefan 85
