Page 89 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 89
toplice sv. štefan
Deset let kasneje so Gravisiji nad enim izmed izvirov postavili skromen lesen
objekt s štirimi manjšimi prostori za štiri kadi in drug prav tako lesen objekt
pod jamo. Od tedaj lahko govorimo o začetkih termalnega zdravljenja v Sv.
Štefanu, kamor so prihajali bolniki iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev
Istre, Reke in Trsta. Leta 1817 je terme obiskalo 17 kopalcev, naslednje leto 42,
leta 1819 24, 1820 47 in 1821 36.7 Zaradi večjega števila obiskovalcev so morali
podaljšati streho objekta pod jamo (Benussi, 1888, 22) oziroma leta 1822 pove-
čati število kabin na skupaj devet. Najprimernejša sezona za zdravljenje je bila
od začetka junija do konca septembra (Agapito, 1823, 161). Eno prvih uspešnih
zdravljenj beležijo ravno v tem obdobju, ko naj bi tržaški odvetnik Giuseppe
Bernardelli, ki je bolehal za artritisom, po obisku term popolnoma ozdravel,
kar je predstavljalo dobro priložnost za promocijo zdravilišča (Blažević, 1987,
33–34). Bernardelli naj bi leta 1822 dr. Petrovichu celo na lastne stroške naro-
čil ponovno analizo vode. Njegove analize, ki jih je opravil skupaj s farmaci-
stoma Antoniem Zampierijem in Albertijem Giovaninijem, so pokazale, da
uporaba termalne vode pripomore k izboljšanju kroničnih kožnih obolenj,
številnih razjed, amenoreje, celo menstrualnih bolečin, revmatičnih obolenj
in drugih bolezenskih tegob (Agapito, 1823, 159–61). Bernardelli je obenem
prosil Gravisije, da bi mu izvir dali v najem za naslednjih trideset let. Njegov
namen je bila postavitev spodobnega kopališča. Predvidel je investicijo 25.000
goldinarjev (250 delnic po 100 goldinarjev).
V tem obdobju je bila odkrita termalna voda v Izoli, ki jo je leta 1820
dal analizirati izolski duhovnik Bartolomeo Vascotto. Izvir v bližini morja so
poznali že več let, uporabljali pa naj bi ga le garjavi bolniki. Na Vascottovo po-
budo je skupina domačinov podprla projekt za združitev v družbo in finanč-
no prispevala k postavitvi kopališča, ki je bilo zelo skromno. Prvo termalno
žvepleno kopališče je imelo deset kabin in prav toliko kadi.8 Zgrajena je bila
tudi kopališka dvorana, namenjena plesnim in glasbenim prireditvam (Be-
zek, 1977, 7). S kopanjem ali pitjem termalne vode in celo z uporabo vodnega
blata so bolniki zdravili kronična obolenja, vročine, histerično-melanhonič-
ne težave, hemeroide, želodčne težave, revmatizme in druga obolenja (Agapi-
to, 1823, 202). Približno tri leta po vzpostavitvi kopališča so na polju družine
ente Osvaldo Dr. Zannantoni, il quale dalla famiglia dr Gravisi, che ne era la proprietaria,ottenne
il permesso di farne praticare la chimica analisi« (La Provincia, 3, 1878, 116).
»Nel 1817 infatti vi sorgeva il primo embrione, una umilissima baracca di legno divisa in quattro
dipartimenti« (Ghersa, 1894, 25). Prvi natis vodnika, ki ga je po naročilu lastnika toplic Antona
Berteticha iz Oprtalja pripravil Ghersa, je bil izdan leta 1884.
7 Register gostov naj bi uvedli leta 1817, vanj so vpisovali podatke o bolnikih, vrsto bolezni, rezulta-
te zdravljenja, ki ga je uvedel Zannantoni. Slednji naj bi nekatere bolnike zdravil celo brezplačno.
8 LaProvincia,Lefontitermalid'IsolaediSantoStefanoinIstria,16.7.1878,AnnoXII,N.14,110–111.
87
Deset let kasneje so Gravisiji nad enim izmed izvirov postavili skromen lesen
objekt s štirimi manjšimi prostori za štiri kadi in drug prav tako lesen objekt
pod jamo. Od tedaj lahko govorimo o začetkih termalnega zdravljenja v Sv.
Štefanu, kamor so prihajali bolniki iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev
Istre, Reke in Trsta. Leta 1817 je terme obiskalo 17 kopalcev, naslednje leto 42,
leta 1819 24, 1820 47 in 1821 36.7 Zaradi večjega števila obiskovalcev so morali
podaljšati streho objekta pod jamo (Benussi, 1888, 22) oziroma leta 1822 pove-
čati število kabin na skupaj devet. Najprimernejša sezona za zdravljenje je bila
od začetka junija do konca septembra (Agapito, 1823, 161). Eno prvih uspešnih
zdravljenj beležijo ravno v tem obdobju, ko naj bi tržaški odvetnik Giuseppe
Bernardelli, ki je bolehal za artritisom, po obisku term popolnoma ozdravel,
kar je predstavljalo dobro priložnost za promocijo zdravilišča (Blažević, 1987,
33–34). Bernardelli naj bi leta 1822 dr. Petrovichu celo na lastne stroške naro-
čil ponovno analizo vode. Njegove analize, ki jih je opravil skupaj s farmaci-
stoma Antoniem Zampierijem in Albertijem Giovaninijem, so pokazale, da
uporaba termalne vode pripomore k izboljšanju kroničnih kožnih obolenj,
številnih razjed, amenoreje, celo menstrualnih bolečin, revmatičnih obolenj
in drugih bolezenskih tegob (Agapito, 1823, 159–61). Bernardelli je obenem
prosil Gravisije, da bi mu izvir dali v najem za naslednjih trideset let. Njegov
namen je bila postavitev spodobnega kopališča. Predvidel je investicijo 25.000
goldinarjev (250 delnic po 100 goldinarjev).
V tem obdobju je bila odkrita termalna voda v Izoli, ki jo je leta 1820
dal analizirati izolski duhovnik Bartolomeo Vascotto. Izvir v bližini morja so
poznali že več let, uporabljali pa naj bi ga le garjavi bolniki. Na Vascottovo po-
budo je skupina domačinov podprla projekt za združitev v družbo in finanč-
no prispevala k postavitvi kopališča, ki je bilo zelo skromno. Prvo termalno
žvepleno kopališče je imelo deset kabin in prav toliko kadi.8 Zgrajena je bila
tudi kopališka dvorana, namenjena plesnim in glasbenim prireditvam (Be-
zek, 1977, 7). S kopanjem ali pitjem termalne vode in celo z uporabo vodnega
blata so bolniki zdravili kronična obolenja, vročine, histerično-melanhonič-
ne težave, hemeroide, želodčne težave, revmatizme in druga obolenja (Agapi-
to, 1823, 202). Približno tri leta po vzpostavitvi kopališča so na polju družine
ente Osvaldo Dr. Zannantoni, il quale dalla famiglia dr Gravisi, che ne era la proprietaria,ottenne
il permesso di farne praticare la chimica analisi« (La Provincia, 3, 1878, 116).
»Nel 1817 infatti vi sorgeva il primo embrione, una umilissima baracca di legno divisa in quattro
dipartimenti« (Ghersa, 1894, 25). Prvi natis vodnika, ki ga je po naročilu lastnika toplic Antona
Berteticha iz Oprtalja pripravil Ghersa, je bil izdan leta 1884.
7 Register gostov naj bi uvedli leta 1817, vanj so vpisovali podatke o bolnikih, vrsto bolezni, rezulta-
te zdravljenja, ki ga je uvedel Zannantoni. Slednji naj bi nekatere bolnike zdravil celo brezplačno.
8 LaProvincia,Lefontitermalid'IsolaediSantoStefanoinIstria,16.7.1878,AnnoXII,N.14,110–111.
87
