Page 90 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 90
turizem v avstrijskem primorju
Speranza odkrili še en mineralni izvir. Vodo sta analizirala lekarnarja iz Trsta
(Antonio Zampieri in Carlo Genuizza) in rezultate objavila leta 1824. Vendar
so omenjena kopališča ostala odprta le približno deset let. Obisk se je namreč
manjšal, čemur naj bi botrovala relativno mrzla voda, ki naj ne bi presegla 19
oziroma 20 °C. Nižji temperaturi vode so pripisovali manj učinkovito zdra-
vilno vrednost. Izolske toplice so počasi izginjale. Kot piše poročevalec časo-
pisa La Provincia, je ob njegovem obisku izolskega kopališča leta 1878 le-to
našel v propadajočem stanju z razpadajočimi zidovi.9
V skrbi zaradi potencialne konkurence, ki jo je predstavljalo izolsko ter-
malno kopališče, čeprav se je kasneje izkazalo, da ni doživelo velikega uspe-
ha, je Bernardelli svoj načrt v Sv. Štefanu opustil (Ghersa, 1888, 25–26). Vse do
40-ih let 19. stoletja so toplice ostale bolj ali manj zanemarjene.10 Izkopavanju
v bližini izvira se je posvetil tudi nek Mantovani iz Sovinjaka, ki je ravno tako
odkril žvepleni izvir in tam postavil leseno barako. Več let sta si bila z Gravisi-
ji v konkurenci in obe strani sta pretirano izkopavali in upali, da bosta termal-
no vodo usmerili v svoje kadi. Posledica tega početja je bila v nižjem izvira-
nju vode, ki je bila ob naraščanju reke Mirne izpostavljena njenemu vdiranju.
Končno sta se obe strani leta 1840 združili v družbo in namesto prejšnje lese-
ne barake postavili nov objekt (Benussi, 1888).
V letu 1842 so Gravisiji na lastne stroške investirali v kapacitete toplic,
s čimer so želeli povečati število obiskovalcev.11 Tega leta se je v termah naha-
jal en objekt za sprejemanje gostov s šestimi dvoposteljnimi sobami v prvem
nadstropju. V pritličju so se nahajali dnevni prostor (sprejemnica), kuhinja in
mala krčma. Kopališče je še vedno obsegalo dve leseni kadi (Blažević, 1987,
37).12 Sredi petdesetih let so zgradili kamnito hiško, število kadi je naraslo na
šest. Nekdanji konkurent Mantovani je proti plačilu odstopil vse pravice nad
kopališčem Vincenzu de Gravisiju, ki je kmalu nato število sob povečal na
štiriindvajset. Uvedel je nekatere druge izboljšave, poskušal je celo oblikova-
ti delniško družbo, a je ta projekt nato opustil. Preko motovunske »preture«
9 »Trovarne appena i ruderi e le cascanti pareti.. « V: La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo
Stefano in Istria, 16. 7. 1878, Anno XII, N. 14, 110–111.
10 Ohranjena je tudi prošnja za vnaprejšnjo denarno subvencijo notranjega ministrstva v vrednos-
ti 44.000 goldinarjev za projekt vodenja kopališkega obrata, povečanja kapacitet, izgradnje nove-
ga salona in kavarne ter dveh prostorov za skupna ležišča, ki bi bila namenjena manj premožnim
gostom. Prošnjo so Gravisiji poslali na namestništvo v Trstu. Dokument ni datiran (PAK, Fond
družine Gravisi 299, a.e. 122, Terme di Santo Stefano, Prošnja za denarno subvencijo poslana na tr-
žaško namestništvo). Podatkov v uresničitvi načrta in odobritvi posojila nismo našli.
11 La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143.
12 La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno
XII, N. 15, 117.
88
Speranza odkrili še en mineralni izvir. Vodo sta analizirala lekarnarja iz Trsta
(Antonio Zampieri in Carlo Genuizza) in rezultate objavila leta 1824. Vendar
so omenjena kopališča ostala odprta le približno deset let. Obisk se je namreč
manjšal, čemur naj bi botrovala relativno mrzla voda, ki naj ne bi presegla 19
oziroma 20 °C. Nižji temperaturi vode so pripisovali manj učinkovito zdra-
vilno vrednost. Izolske toplice so počasi izginjale. Kot piše poročevalec časo-
pisa La Provincia, je ob njegovem obisku izolskega kopališča leta 1878 le-to
našel v propadajočem stanju z razpadajočimi zidovi.9
V skrbi zaradi potencialne konkurence, ki jo je predstavljalo izolsko ter-
malno kopališče, čeprav se je kasneje izkazalo, da ni doživelo velikega uspe-
ha, je Bernardelli svoj načrt v Sv. Štefanu opustil (Ghersa, 1888, 25–26). Vse do
40-ih let 19. stoletja so toplice ostale bolj ali manj zanemarjene.10 Izkopavanju
v bližini izvira se je posvetil tudi nek Mantovani iz Sovinjaka, ki je ravno tako
odkril žvepleni izvir in tam postavil leseno barako. Več let sta si bila z Gravisi-
ji v konkurenci in obe strani sta pretirano izkopavali in upali, da bosta termal-
no vodo usmerili v svoje kadi. Posledica tega početja je bila v nižjem izvira-
nju vode, ki je bila ob naraščanju reke Mirne izpostavljena njenemu vdiranju.
Končno sta se obe strani leta 1840 združili v družbo in namesto prejšnje lese-
ne barake postavili nov objekt (Benussi, 1888).
V letu 1842 so Gravisiji na lastne stroške investirali v kapacitete toplic,
s čimer so želeli povečati število obiskovalcev.11 Tega leta se je v termah naha-
jal en objekt za sprejemanje gostov s šestimi dvoposteljnimi sobami v prvem
nadstropju. V pritličju so se nahajali dnevni prostor (sprejemnica), kuhinja in
mala krčma. Kopališče je še vedno obsegalo dve leseni kadi (Blažević, 1987,
37).12 Sredi petdesetih let so zgradili kamnito hiško, število kadi je naraslo na
šest. Nekdanji konkurent Mantovani je proti plačilu odstopil vse pravice nad
kopališčem Vincenzu de Gravisiju, ki je kmalu nato število sob povečal na
štiriindvajset. Uvedel je nekatere druge izboljšave, poskušal je celo oblikova-
ti delniško družbo, a je ta projekt nato opustil. Preko motovunske »preture«
9 »Trovarne appena i ruderi e le cascanti pareti.. « V: La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo
Stefano in Istria, 16. 7. 1878, Anno XII, N. 14, 110–111.
10 Ohranjena je tudi prošnja za vnaprejšnjo denarno subvencijo notranjega ministrstva v vrednos-
ti 44.000 goldinarjev za projekt vodenja kopališkega obrata, povečanja kapacitet, izgradnje nove-
ga salona in kavarne ter dveh prostorov za skupna ležišča, ki bi bila namenjena manj premožnim
gostom. Prošnjo so Gravisiji poslali na namestništvo v Trstu. Dokument ni datiran (PAK, Fond
družine Gravisi 299, a.e. 122, Terme di Santo Stefano, Prošnja za denarno subvencijo poslana na tr-
žaško namestništvo). Podatkov v uresničitvi načrta in odobritvi posojila nismo našli.
11 La Provincia, Le terme sulfuree di Santo Stefano in Istria, 16. 5. 1868, Anno II, N. 10, 143.
12 La Provincia, Le fonti termali d'Isola e di Santo Stefano in Istria (Continuazione), 1. 8. 1878, Anno
XII, N. 15, 117.
88
