Page 78 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, Boštjan Žvanut, eds. 2017. Zdravje delovno aktivne populacije ▪︎ Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 78
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population 76 financial status and that the decrease of financial income influences the social
status of the diseased. The purpose of this article is to present the dimensions
of the quality of life of the women with breast cancer, their functioning and the
measures to improve the quality of life.
Key words: psychosocial problems, social support, self-esteem, mastectomy,
nursing care

Vpliv aktivnega vodenja poroda na izid poroda
The impact of active labour management on the outcome
of childbirth
Nada Matanović
Hospital for Women Diseases and Obstetrics Postojna,
Prečna ulica 2, 6230 Postojna
nadamatanovic@gmail.com
Izhodišča: Namen retrospektivne raziskave je bil primerjati rezultate izidov
fiziološkega poroda z rezultati aktivno vodenih porodov; primerjati trajanje
povprečnega poroda; ugotoviti kateri porodi se končajo spontano in kateri s
epiziotomijo ali rupturo; ugotoviti v kakšnem deležu so porodi zaključeni op-
erativno in v koliko primerih pride do t. i. mekonijske plodovnice; ugotoviti ali
se več fizioloških porodov zgodi ponoči ali čez dan; ugotoviti v kakšni meri vp-
liva aktivno vodenje poroda na oceno po Apgarjevi. Metode: Raziskava je bi-
la izvedena v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Uporabljeni
so bili zdravstveni podatki 200 porodov v obdobju od januarja 2011 do aprila
2012 leta. Porodi so razdeljeni v 2 skupine: 100 fizioloških porodov in 100 ak-
tivno vodenih porodov. V obeh skupinah so bile prvorodnice stare od 20-35
leta, v terminu poroda (37-41 teden gestacije) z enim plodom v glavični vstavi.
Nobena porodnica ni imela epiduralne analgezije kot oblike lajšanja porodne
bolečine in nobena ni imela prisotne patologije. Rezultati: Raziskava je pokaza-
la, da so fiziološki porodi krajši v povprečju eno uro, presredek je ostal ohran-
jen pri dvakrat večjem številu porodnic (n= 63) kot v primeru aktivno vodenega
poroda. Večji delež (48%) epiziotomij je bil ugotovljen pri aktivno vodenih po-
rodih. Odstotek rupture I in ruptur II ni bil statistično pomemben. Operativno
dokončanje poroda se je zgodilo samo pri aktivno vodenih porodov. Večina
fizioloških porodov se je zgodila med 22h in 8h. Diskusija in zaključki: Rezultati
kažejo v prid fiziološkega poroda. Slednji traja krajše, bolj pogosto se konča z
obvarovanim presredkom, manj je epiziotomij, manj mekonijske (zelene) plo-
dovnice, manj je bilo novorojenčkov ocenjenih z nižjo oceno po Apgarjevi in
nobeden fiziološki porod ni bil končan operativno.
Ključne besede: fiziološki porod, aktivno voden porod, epiziotomija, carski rez,
ruptura presredka
Introduction: The aim of this retrospective research was to compare the out-
comes of so called physiological childbirth to those which were actively man-
aged. The objective was to determine the approximate duration of both; to es-
tablish which of these two are leading to a natural vaginal childbirth and which
will end with an episiotomy or with a rupture of the perineum; in which case
the childbirth has ended with a Caesarean section and meconium amniotic fluid
   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83