Page 97 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
ntična steklarska proizvodnja na območju jugovzhodnih alp in vzhodnega jadrana
Najbolje ohranjeni ostanki peči so bili odkriti na parcel Hameršek in
na osnovi tega lahko podamo rekonstrukcijo njihovega izgleda.3 Peči so bile
podolgovato ovalnega tlorisa, z zunanjimi merami 2,05 m x 1,00 m in no-
tranjimi 0,70 m x 1,30 m. Zidovi so bili iz opek različnih oblik in na not-
ranji strani zamazani z več plastmi gline, posebej debel je bil sloj na not-
ranji strani (Lazar 2003b, 78, sl. 1). Notranjost peči je bila z zidom deljena
v dva dela, eden je bil namenjen kurišču, drugi pa je bil delovni prostor.
Neposredno ob kuriščnem delu je ležal kanal, ki se je uporabljal kot mani-
pulativni prostor za kurjenje peči (slika 4). Kuriščni del je bil nekoliko več-
ji od delovnega prostora in se je polkrožno zaključil (vel. 0,60 x 0,40 cm).
Delovni prostor je bil kvadratnega tlorisa. Kako je izgledal gornji del peči,
lahko samo ugibamo. Zaradi zaščitnega posega je bil raziskan le majhen del
okrog peči in na osnovi tega ne moremo sklepati, ali odkriti ostanki pred-
stavljajo celotno delavnico ali pa del večjega obrtnega kompleksa steklarjev.
Potrdimo lahko samo to, da so peči ležale v obrtnem predelu Poetovione
na Spodnji Hajdini, kjer so med drugim obratovale tudi peči za keramiko
in opeko (Jevremov 1985, 419; Horvat idr. 2003, 160). Številne druge posa-
mične najdbe pa hkrati kažejo, da steklarji niso delovali le v tem delu mes-
ta (Lazar 2003a, 221). Med njimi velja izpostaviti predvsem kose talilnikov
z ostanki staljenega stekla na notranji strani in robovih ustja. Njihove obli-
ke kažejo, da so za taljenje uporabili na vretenu izdelane posode, nizke lon-
ce enakih oblik, kot jih poznamo med ptujsko kuhinjsko keramiko (Istenič
1999, 137, sl. 130).
Trenutno še ne obstaja natančna opredelitev steklarskih peči s kva-
dratno obliko delovnega prostora, kot jih poznamo na Ptuju. B. Lepri in
L. Saguí (2017, 170) domnevata, da so podolgovate strukture (2 m dolži-
ne in 1 m širine) uporabljali le za ponovno taljenje surovine in morda še za
dodajanje novega surovega stekla; bolj razširjene peči okroglega tlorisa pa
naj bi bile v uporabi predvsem za pihanje steklenih posod. Primerjava to-
vrstnih struktur z nekaterimi drugimi primeri na najdiščih, kot so npr.
Besançon (Munier 2003; Munier in Brkojewitsch 2003; Foy 2010), Plaudren
(Triste 2008), Augst (Fischer 2009, datirano 130 do 160 n. š.), Ulpia Oescus
(Bolgarija, Kabakčieva 1987, zadnja četrtina 3. in prva polovica 4. stoletja)
in kompleksi steklarskih peči v Nemčiji (Köln, van Geesbergen 1999, 108–
9, 120, 1.–2. stoletje; kompleks Hambacher Forst, Gaitzsch idr. 2000, 105–6,
3 Natančnega tlorisa in izgleda peči na parceli Preložnik zaradi preskromne ohran-
jenosti ni bilo mogoče rekonstruirati.
95
Najbolje ohranjeni ostanki peči so bili odkriti na parcel Hameršek in
na osnovi tega lahko podamo rekonstrukcijo njihovega izgleda.3 Peči so bile
podolgovato ovalnega tlorisa, z zunanjimi merami 2,05 m x 1,00 m in no-
tranjimi 0,70 m x 1,30 m. Zidovi so bili iz opek različnih oblik in na not-
ranji strani zamazani z več plastmi gline, posebej debel je bil sloj na not-
ranji strani (Lazar 2003b, 78, sl. 1). Notranjost peči je bila z zidom deljena
v dva dela, eden je bil namenjen kurišču, drugi pa je bil delovni prostor.
Neposredno ob kuriščnem delu je ležal kanal, ki se je uporabljal kot mani-
pulativni prostor za kurjenje peči (slika 4). Kuriščni del je bil nekoliko več-
ji od delovnega prostora in se je polkrožno zaključil (vel. 0,60 x 0,40 cm).
Delovni prostor je bil kvadratnega tlorisa. Kako je izgledal gornji del peči,
lahko samo ugibamo. Zaradi zaščitnega posega je bil raziskan le majhen del
okrog peči in na osnovi tega ne moremo sklepati, ali odkriti ostanki pred-
stavljajo celotno delavnico ali pa del večjega obrtnega kompleksa steklarjev.
Potrdimo lahko samo to, da so peči ležale v obrtnem predelu Poetovione
na Spodnji Hajdini, kjer so med drugim obratovale tudi peči za keramiko
in opeko (Jevremov 1985, 419; Horvat idr. 2003, 160). Številne druge posa-
mične najdbe pa hkrati kažejo, da steklarji niso delovali le v tem delu mes-
ta (Lazar 2003a, 221). Med njimi velja izpostaviti predvsem kose talilnikov
z ostanki staljenega stekla na notranji strani in robovih ustja. Njihove obli-
ke kažejo, da so za taljenje uporabili na vretenu izdelane posode, nizke lon-
ce enakih oblik, kot jih poznamo med ptujsko kuhinjsko keramiko (Istenič
1999, 137, sl. 130).
Trenutno še ne obstaja natančna opredelitev steklarskih peči s kva-
dratno obliko delovnega prostora, kot jih poznamo na Ptuju. B. Lepri in
L. Saguí (2017, 170) domnevata, da so podolgovate strukture (2 m dolži-
ne in 1 m širine) uporabljali le za ponovno taljenje surovine in morda še za
dodajanje novega surovega stekla; bolj razširjene peči okroglega tlorisa pa
naj bi bile v uporabi predvsem za pihanje steklenih posod. Primerjava to-
vrstnih struktur z nekaterimi drugimi primeri na najdiščih, kot so npr.
Besançon (Munier 2003; Munier in Brkojewitsch 2003; Foy 2010), Plaudren
(Triste 2008), Augst (Fischer 2009, datirano 130 do 160 n. š.), Ulpia Oescus
(Bolgarija, Kabakčieva 1987, zadnja četrtina 3. in prva polovica 4. stoletja)
in kompleksi steklarskih peči v Nemčiji (Köln, van Geesbergen 1999, 108–
9, 120, 1.–2. stoletje; kompleks Hambacher Forst, Gaitzsch idr. 2000, 105–6,
3 Natančnega tlorisa in izgleda peči na parceli Preložnik zaradi preskromne ohran-
jenosti ni bilo mogoče rekonstruirati.
95
