Page 141 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
tehnike okr aševanja in motivi na sr ednje- in novoveški namizni gr avir ani ker amiki
ski obali (Zglav-Martinac 2004, kat. 215; Križanac 2006, 173–77, sl. 8–9, 18–
19, 27). Motiv spirale se najpogosteje pojavlja kot del bordurnega okrasa ali
kot dekorativen element ob glavnem okrasu. Največkrat ga zasledimo na
t. i. renesančni in postrenesančni keramiki, tj. od 15. do 17. stoletja. Pri po-
znih izdelkih je včasih spirala edini okrasni element, ki se večkrat pono-
vi okrog in okrog posode. Takšne primerke poznamo predvsem s področ-
ja Veneta in tudi drugih italijanskih pokrajin. Zanimiv je tudi pojav tako
okrašene keramike, izdelane v lončarski delavnici v Sv. Ivanu pri Umagu
(Guštin 2004).
Spirala je pogosta oblika v rastlinskem in živalskem svetu, ki spomi-
nja na razvoj, tj. evolucijo nekega stanja ali neke sile. V različnih kultu-
rah je nosilec različnih simboličnih pomenov. Gre za enostaven motiv – li-
nijo, ki se zavije v ali iz sebe. To je optimističen motiv, ki se giblje v krogu
iz ene točke proti drugi. To gibanje je lahko neskončno. Spirala simbolizi-
ra širitev, razvoj, napredek itn. Lahko je simbol plodnosti. Glede na dvoj-
no smer gibanja (involucija ali evolucija) istočasno simbolizira rojstvo in
smrt. Zaradi dvojnega značaja se včasih pridruži ali celo prevzame simbo-
liko kolesa.
Ko gre za okras na keramiki, o dodatnem pomenu motiva spirale, tj.
o njegovi simboliki, ne moremo govoriti. To dodatno potrjuje tudi dejstvo,
da se spirala pojavlja v poznih fazah, ko je tudi večina drugih motivov iz-
gubila simboličen pomen in ohranila le dekorativno vlogo ponavljajočega
se elementa.
Odlomek 39 izstopa iz skupine, ker predstavlja odlomek dna posode in
ne ostenja ali ustja, iz katerega je razvidna poenostavljena upodobitev grba
v obliki ovalnega polja, zapolnjenega z barvnimi šrafurami. Motiv grba in
večbarvno slikanje predstavljata element, značilen za proizvodnjo beneških
delavnic s konca 16. in 17. stol. (Saccardo 1993, 150–51, sl. 12). Grb elipsoidne
oblike je precej poenostavljen in ima verjetno okrasno funkcijo, kar potrju-
jejo tudi številne analogije z najdišč ob jadranski obali (Pavičić 2001, 121, sl.
10; Cunja 2004, kat. 425; Zglav-Martinac 2004, kat. 226, 227).
V sicer pogosto prisotno skupino gravirane keramike mlajše proizvo-
dnje sodijo odlomki večinoma odprtih posod, pri katerih je vidna delitev
površine na obrobni pas in centralni del, in odlomki posod z delno ohra-
njenimi bordurnimi deli ter s sredinskim delom, okrašenim s preprostimi,
neorganiziranimi gravurami. Bordurni pasovi niso bili zapolnjeni z doda-
tnimi okrasnimi elementi. Pojavljajo se tako monohromni kot odlomki z
zeleno in rjavo poslikavo.
139
ski obali (Zglav-Martinac 2004, kat. 215; Križanac 2006, 173–77, sl. 8–9, 18–
19, 27). Motiv spirale se najpogosteje pojavlja kot del bordurnega okrasa ali
kot dekorativen element ob glavnem okrasu. Največkrat ga zasledimo na
t. i. renesančni in postrenesančni keramiki, tj. od 15. do 17. stoletja. Pri po-
znih izdelkih je včasih spirala edini okrasni element, ki se večkrat pono-
vi okrog in okrog posode. Takšne primerke poznamo predvsem s področ-
ja Veneta in tudi drugih italijanskih pokrajin. Zanimiv je tudi pojav tako
okrašene keramike, izdelane v lončarski delavnici v Sv. Ivanu pri Umagu
(Guštin 2004).
Spirala je pogosta oblika v rastlinskem in živalskem svetu, ki spomi-
nja na razvoj, tj. evolucijo nekega stanja ali neke sile. V različnih kultu-
rah je nosilec različnih simboličnih pomenov. Gre za enostaven motiv – li-
nijo, ki se zavije v ali iz sebe. To je optimističen motiv, ki se giblje v krogu
iz ene točke proti drugi. To gibanje je lahko neskončno. Spirala simbolizi-
ra širitev, razvoj, napredek itn. Lahko je simbol plodnosti. Glede na dvoj-
no smer gibanja (involucija ali evolucija) istočasno simbolizira rojstvo in
smrt. Zaradi dvojnega značaja se včasih pridruži ali celo prevzame simbo-
liko kolesa.
Ko gre za okras na keramiki, o dodatnem pomenu motiva spirale, tj.
o njegovi simboliki, ne moremo govoriti. To dodatno potrjuje tudi dejstvo,
da se spirala pojavlja v poznih fazah, ko je tudi večina drugih motivov iz-
gubila simboličen pomen in ohranila le dekorativno vlogo ponavljajočega
se elementa.
Odlomek 39 izstopa iz skupine, ker predstavlja odlomek dna posode in
ne ostenja ali ustja, iz katerega je razvidna poenostavljena upodobitev grba
v obliki ovalnega polja, zapolnjenega z barvnimi šrafurami. Motiv grba in
večbarvno slikanje predstavljata element, značilen za proizvodnjo beneških
delavnic s konca 16. in 17. stol. (Saccardo 1993, 150–51, sl. 12). Grb elipsoidne
oblike je precej poenostavljen in ima verjetno okrasno funkcijo, kar potrju-
jejo tudi številne analogije z najdišč ob jadranski obali (Pavičić 2001, 121, sl.
10; Cunja 2004, kat. 425; Zglav-Martinac 2004, kat. 226, 227).
V sicer pogosto prisotno skupino gravirane keramike mlajše proizvo-
dnje sodijo odlomki večinoma odprtih posod, pri katerih je vidna delitev
površine na obrobni pas in centralni del, in odlomki posod z delno ohra-
njenimi bordurnimi deli ter s sredinskim delom, okrašenim s preprostimi,
neorganiziranimi gravurami. Bordurni pasovi niso bili zapolnjeni z doda-
tnimi okrasnimi elementi. Pojavljajo se tako monohromni kot odlomki z
zeleno in rjavo poslikavo.
139
