Page 139 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
tehnike okr aševanja in motivi na sr ednje- in novoveški namizni gr avir ani ker amiki
nice v Venetu v zadnji četrtini 16. in začetku 17. stoletja (Cunja 2004, 125,
kat. 473, 476–48; Bradara in Saccardo 2007, 35, kat. 124).
Zelo pogosto se pojavlja tudi graviran rastlinski okras (26–30), za ka-
terega se je uveljavilo ime alla trevisana. Okras je bil že predstavljen pri
skupini monohromne gravirane keramike, kjer je bil zastopan z manjšim
številom posod kot pri skupini polihromne oz. slikane keramike. Okras
je značilen za proizvodnjo 16. in 17. stoletja na celotnem območju Veneta.
Kot je bilo že ugotovljeno pri monohromnih izdelkih, je šlo verjetno tudi
pri polihromnih izdelkih za proizvodnjo lokalnih delavnic (Saccardo, Gai
1987, 48–49, nn. 59, 60; Saccardo 1993; Cunja 2004, 116, kat. 364, 365–70, 393;
Guštin 2004, kat. 482–553; Bradara in Saccardo 2007, 20, 21, kat. 17).
Prepoznaven in izstopajoč okras najdemo na posodah pozne gravi-
rane keramike 31 in 32. V obeh primerih gre za odlomek dna, na katerem
se je ohranila upodobitev prepletenega motiva. Enako kot večina geome-
tričnih motivov se tudi prepleti uvrščajo med astrološke ali magične sim-
bole (Cozza 1989, 27). Pojavljajo se v različnih umetnostih in predstavljajo
simbol vode, neskončnega gibanja in energije. Izvedeni so različno, včasih
enostavno, včasih zelo zapleteno, sestavljeni iz več enostavnih geometrič-
nih oblik. Pri predstavljenih primerkih verjetno gre le za dekorativen geo-
metrični motiv brez dodatnega simboličnega pomena. Značilnosti okrasa
obeh odlomkov omogočajo datacijo v 16. stoletje in na začetek 17. stoletja.
Najbližje primerjave za keramiko, okrašeno s prepletom, najdemo med pri-
merki pozne gravirane keramike iz Pirana, Umaga in Rovinja, ki so datira-
ni v 16.–17. stol. Njihovo proizvodnjo, ki jo praviloma povezujemo z delavni-
cami Veneta, bi lahko označili kot lokalno istrsko, saj je bilo tako okrašeno
posodje ohranjeno tudi v obliki polizdelkov (Saccardo in Gai 1987, 48, n. 57;
Saccardo 1993, 148, Fig. 8:3; Cunja 2004, 118–19, 121, kat. 392–399, 43–440;
Bradara in Saccardo 2007, 33, kat. 100, 104).
Porenesančna gravirana keramika s konca 16. in zač. 17. stol., za ka-
tero je značilen okras, vrezan s konico in palčko, sodi v t. i. skupino z na-
pisi, ki je razširjena v drugi polovici 16. stoletja in je v prvi polovici 17. sto-
letja že v zatonu (Cozza 1989, 55; Cunja 2004, 122, kat. 445–465; Ericani in
Marini 1990, 149–53, Bellieni 1991, 32–33). Izvor skupine je v Venetu. Vanjo
sodi tudi pozna produkcija gravirane keramike s spiralami na borduri in
z razlitim okrasom in trakovi izmenjajočih se zeleno- ali zelenorjavih linij
ter z značilno borduro z vrezanimi spiralami. Skupina je zastopana s pri-
merki 33–38. Bordurni okras vrste malih vrezanih spiral in slikanih zelenih
poševnih linij je značilen za številne odlomke, ki jih najdemo ob jadran-
137
nice v Venetu v zadnji četrtini 16. in začetku 17. stoletja (Cunja 2004, 125,
kat. 473, 476–48; Bradara in Saccardo 2007, 35, kat. 124).
Zelo pogosto se pojavlja tudi graviran rastlinski okras (26–30), za ka-
terega se je uveljavilo ime alla trevisana. Okras je bil že predstavljen pri
skupini monohromne gravirane keramike, kjer je bil zastopan z manjšim
številom posod kot pri skupini polihromne oz. slikane keramike. Okras
je značilen za proizvodnjo 16. in 17. stoletja na celotnem območju Veneta.
Kot je bilo že ugotovljeno pri monohromnih izdelkih, je šlo verjetno tudi
pri polihromnih izdelkih za proizvodnjo lokalnih delavnic (Saccardo, Gai
1987, 48–49, nn. 59, 60; Saccardo 1993; Cunja 2004, 116, kat. 364, 365–70, 393;
Guštin 2004, kat. 482–553; Bradara in Saccardo 2007, 20, 21, kat. 17).
Prepoznaven in izstopajoč okras najdemo na posodah pozne gravi-
rane keramike 31 in 32. V obeh primerih gre za odlomek dna, na katerem
se je ohranila upodobitev prepletenega motiva. Enako kot večina geome-
tričnih motivov se tudi prepleti uvrščajo med astrološke ali magične sim-
bole (Cozza 1989, 27). Pojavljajo se v različnih umetnostih in predstavljajo
simbol vode, neskončnega gibanja in energije. Izvedeni so različno, včasih
enostavno, včasih zelo zapleteno, sestavljeni iz več enostavnih geometrič-
nih oblik. Pri predstavljenih primerkih verjetno gre le za dekorativen geo-
metrični motiv brez dodatnega simboličnega pomena. Značilnosti okrasa
obeh odlomkov omogočajo datacijo v 16. stoletje in na začetek 17. stoletja.
Najbližje primerjave za keramiko, okrašeno s prepletom, najdemo med pri-
merki pozne gravirane keramike iz Pirana, Umaga in Rovinja, ki so datira-
ni v 16.–17. stol. Njihovo proizvodnjo, ki jo praviloma povezujemo z delavni-
cami Veneta, bi lahko označili kot lokalno istrsko, saj je bilo tako okrašeno
posodje ohranjeno tudi v obliki polizdelkov (Saccardo in Gai 1987, 48, n. 57;
Saccardo 1993, 148, Fig. 8:3; Cunja 2004, 118–19, 121, kat. 392–399, 43–440;
Bradara in Saccardo 2007, 33, kat. 100, 104).
Porenesančna gravirana keramika s konca 16. in zač. 17. stol., za ka-
tero je značilen okras, vrezan s konico in palčko, sodi v t. i. skupino z na-
pisi, ki je razširjena v drugi polovici 16. stoletja in je v prvi polovici 17. sto-
letja že v zatonu (Cozza 1989, 55; Cunja 2004, 122, kat. 445–465; Ericani in
Marini 1990, 149–53, Bellieni 1991, 32–33). Izvor skupine je v Venetu. Vanjo
sodi tudi pozna produkcija gravirane keramike s spiralami na borduri in
z razlitim okrasom in trakovi izmenjajočih se zeleno- ali zelenorjavih linij
ter z značilno borduro z vrezanimi spiralami. Skupina je zastopana s pri-
merki 33–38. Bordurni okras vrste malih vrezanih spiral in slikanih zelenih
poševnih linij je značilen za številne odlomke, ki jih najdemo ob jadran-
137
