Page 138 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 138
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
V skupino renesančne gravirane keramike lahko uvrstimo tudi od-
lomek krožnika 20 z borduro, po kateri so potekali gravirani rombi.
Ohranjena je bordura, zamejena s tremi paralelnimi vrezi na zgornji in z
dvema vrezoma na spodnji strani. Zgornji rob je poslikan z rjavo in zeleno
barvo, spodnji z modro. Notranjost bordure je zapolnjena z nizom trojnih
rombov. Zunanja dva sta poslikana z rjavo barvo, medtem ko je sredinski
romb prekrižan in zaradi odsotnosti poslikave izstopa iz poslikanega dela
okrasa. Površina med rombi je modro pobarvana. Tako okrašena bordu-
ra se pojavlja pri keramiki, na kateri so upodobljeni elementi arhitektu-
re. Paralele, datirane v pol. 16. stol., najdemo predvsem na prostoru Veneta
(Cozza 1989, 42, sl. 42; Munarini 1990, 102).
V prvo polovico 16. stoletja sodi skledica 21. Pod robom ustja potekajo
tri vzporedne linije, pod katerimi visijo polkrogi. Dodatno je vrezana ris-
ba okrašena z izmenjujočimi se rjavimi in zelenimi potezami s čopičem. Na
podlagi primerjav postavljamo primerek v produkcijo, ki izvira iz obmo-
čja Veneta in Furlanije (Bertacchi 1977, 57, n. 128; Bradara in Saccardo 2007,
60–61, kat. 77–79).
Skleda 22 sodi v produkcijo renesančne gravirane keramike iz sredi-
ne 16. stoletja. Med izdelki delavnic v Venetu in Furlaniji je ohranjen rob z
borduro iz zapolnjenih okrasnih polj s številnimi primerjavami (tako kot
za obliko) (Bertacchi 1997, 54, 56, kat. 116, 123; Tomadin 2004, 224–25, kat.
97).
Okras ribje luske je pogost motiv (23). Motiv je v osnovi sestavljen iz
polkrožnih nepravilnih vrezov, razporejenih v horizontalne pasove. Več
pasov daje vtis ribjih lusk. Takšen okras največkrat zasledimo v bordurnih
okrasnih poljih renesančne gravirane keramike. Gre za dekorativen ele-
ment, ki s svojo gostoto obogati celoten okras posode. Gre za proizvodnjo
iz Veneta in Romagne, s široko razprostranjenostjo v celotnem 16. stoletju
(Bertacchi 1977, 54, Fig. 116; Svoljšak 1980, 44, št. 8; Tomadin 1994, 86, št.
55; 96, št. 71).
Poseben tip okrasa predstavlja keramika z znižanim ozadjem (24, 25).
Okras je izveden z odstranjevanjem večjih delov engobirane površine, kar
je imelo za posledico zelo močan kontrast med znižanimi deli, ki so ohra-
nili rdečo barvo gline, in belimi ali poslikanimi deli površine. Delitev po-
vršine je običajno, tako kot tudi osnovni okras in okras bordure, izvedena z
oblikovanjem enostavnih geometričnih elementov, kot npr. krog, linije cik-
-cak in podobno. Keramiko, okrašeno v tehniki znižanega dna, imenujemo
tudi porenesančna gravirana keramika, ki so jo izdelovale lončarske delav-
136
V skupino renesančne gravirane keramike lahko uvrstimo tudi od-
lomek krožnika 20 z borduro, po kateri so potekali gravirani rombi.
Ohranjena je bordura, zamejena s tremi paralelnimi vrezi na zgornji in z
dvema vrezoma na spodnji strani. Zgornji rob je poslikan z rjavo in zeleno
barvo, spodnji z modro. Notranjost bordure je zapolnjena z nizom trojnih
rombov. Zunanja dva sta poslikana z rjavo barvo, medtem ko je sredinski
romb prekrižan in zaradi odsotnosti poslikave izstopa iz poslikanega dela
okrasa. Površina med rombi je modro pobarvana. Tako okrašena bordu-
ra se pojavlja pri keramiki, na kateri so upodobljeni elementi arhitektu-
re. Paralele, datirane v pol. 16. stol., najdemo predvsem na prostoru Veneta
(Cozza 1989, 42, sl. 42; Munarini 1990, 102).
V prvo polovico 16. stoletja sodi skledica 21. Pod robom ustja potekajo
tri vzporedne linije, pod katerimi visijo polkrogi. Dodatno je vrezana ris-
ba okrašena z izmenjujočimi se rjavimi in zelenimi potezami s čopičem. Na
podlagi primerjav postavljamo primerek v produkcijo, ki izvira iz obmo-
čja Veneta in Furlanije (Bertacchi 1977, 57, n. 128; Bradara in Saccardo 2007,
60–61, kat. 77–79).
Skleda 22 sodi v produkcijo renesančne gravirane keramike iz sredi-
ne 16. stoletja. Med izdelki delavnic v Venetu in Furlaniji je ohranjen rob z
borduro iz zapolnjenih okrasnih polj s številnimi primerjavami (tako kot
za obliko) (Bertacchi 1997, 54, 56, kat. 116, 123; Tomadin 2004, 224–25, kat.
97).
Okras ribje luske je pogost motiv (23). Motiv je v osnovi sestavljen iz
polkrožnih nepravilnih vrezov, razporejenih v horizontalne pasove. Več
pasov daje vtis ribjih lusk. Takšen okras največkrat zasledimo v bordurnih
okrasnih poljih renesančne gravirane keramike. Gre za dekorativen ele-
ment, ki s svojo gostoto obogati celoten okras posode. Gre za proizvodnjo
iz Veneta in Romagne, s široko razprostranjenostjo v celotnem 16. stoletju
(Bertacchi 1977, 54, Fig. 116; Svoljšak 1980, 44, št. 8; Tomadin 1994, 86, št.
55; 96, št. 71).
Poseben tip okrasa predstavlja keramika z znižanim ozadjem (24, 25).
Okras je izveden z odstranjevanjem večjih delov engobirane površine, kar
je imelo za posledico zelo močan kontrast med znižanimi deli, ki so ohra-
nili rdečo barvo gline, in belimi ali poslikanimi deli površine. Delitev po-
vršine je običajno, tako kot tudi osnovni okras in okras bordure, izvedena z
oblikovanjem enostavnih geometričnih elementov, kot npr. krog, linije cik-
-cak in podobno. Keramiko, okrašeno v tehniki znižanega dna, imenujemo
tudi porenesančna gravirana keramika, ki so jo izdelovale lončarske delav-
136
