Page 137 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 137
tehnike okr aševanja in motivi na sr ednje- in novoveški namizni gr avir ani ker amiki
na cela posoda, bi bilo možno na podlagi oblačil določiti, ali gre za žensko
ali za moškega. Včasih pa oblačila ne pomagajo pri določanju spola, sploh
če upoštevamo dejstvo, da med moškimi in ženskimi oblačili razlike niso
bile velike in so bili mladeniči pogosto prikazani podobni ženskam (ib., 73).
Težave pri določevanju spola narisane osebe so delno posledica tehnike iz-
delave risbe, tj. vrezovanja, ki včasih onemogoča fine poteze, in tako pos-
tanejo profili grobi, spoli nerazpoznavni, deli obraza asimetrični in neka-
teri deli telesa deformirani. Glede na v celoti ohranjene podobne portrete
odlomek datiramo v čas druge polovice 15. stol. (Petricioli 1971, kat. št. 54,
Braida 1999, Tav. 3: 1–2).
Zanimivo je opaziti, da v skupini keramike, okrašene s portreti, pre-
vladujejo profili in je polprofilov zelo malo. Risba portreta v profilu je bila za
mojstra manj zahtevna in hitreje narisana za razliko od portreta v polprofi-
lu, ki zahteva podrobnejšo študijo, kar opravičuje prisotnost večjega števi-
la profilov na posodah.
Na odlomku 19 je bil upodobljen sadež, verjetno granatno jabolko.
Najbrž gre za bordurni okras, kar je razvidno tudi iz zgornjega zeleno po-
slikanega traku pod ustjem in delno ohranjene večje bele površine, ki je
verjetno del centralnega medaljona. Površina bordure je z dvojnim valovi-
tim trakom razdeljena v polja. Notranji trak je zelene, zunanji bele barve.
V vsakem polju je jabolko bele barve, z rjavo poslikavo na sredini in z veli-
ko pikic po celotni površini. Prostor ob sadežu je, s poševnimi vrezi izdela-
nimi s posebno konico, oblikovan kot mreža. Tako oblikovano ozadje (t. i.
fondo risparmiato) in kakovostna izdelava kos uvrščata v čas konca 15. in 16.
stol., kot kažejo tudi analogije iz Padove (Munarini 1990, 70).
Izvor motiva naj bi bil okras na tekstilu, kar potrjujejo sočasne slike
(Costantini 1996, 276). Granatno jabolko je pogost motiv na gravirani ke-
ramiki. Že pri Egipčanih je bilo simbol ljubezni in rodovitnosti. V rimski
tradiciji simbolizira poroko in plodnost. V krščanski ikonografiji pridobi še
religiozni pomen. Tako lahko rdeč sok razumemo kot simbol krvi mučeni-
kov, semena pa kot ljudstvo, združeno v eni veri. V srednjem veku je bila ce-
njena terapevtska funkcija sadežev: granata dulcia (sladko granatno jabol-
ko) pomaga proti kašlju, granata acetosa (kislo granatno jabolko) je dobra
za jetra (Cozza 1989, 53). Zaradi številnih pečk je to tudi simbol plodnosti in
s tem eden izmed motivov na keramiki, ki so jo podarjali ob poroki ali za-
roki (skupina je poimenovana amatorio). Najpogostejša je tema treh sade-
žev, ki zapolnijo celotno površino. Redko se, kot v našem primeru, ta mo-
tiv pojavlja na bordurah.
135
na cela posoda, bi bilo možno na podlagi oblačil določiti, ali gre za žensko
ali za moškega. Včasih pa oblačila ne pomagajo pri določanju spola, sploh
če upoštevamo dejstvo, da med moškimi in ženskimi oblačili razlike niso
bile velike in so bili mladeniči pogosto prikazani podobni ženskam (ib., 73).
Težave pri določevanju spola narisane osebe so delno posledica tehnike iz-
delave risbe, tj. vrezovanja, ki včasih onemogoča fine poteze, in tako pos-
tanejo profili grobi, spoli nerazpoznavni, deli obraza asimetrični in neka-
teri deli telesa deformirani. Glede na v celoti ohranjene podobne portrete
odlomek datiramo v čas druge polovice 15. stol. (Petricioli 1971, kat. št. 54,
Braida 1999, Tav. 3: 1–2).
Zanimivo je opaziti, da v skupini keramike, okrašene s portreti, pre-
vladujejo profili in je polprofilov zelo malo. Risba portreta v profilu je bila za
mojstra manj zahtevna in hitreje narisana za razliko od portreta v polprofi-
lu, ki zahteva podrobnejšo študijo, kar opravičuje prisotnost večjega števi-
la profilov na posodah.
Na odlomku 19 je bil upodobljen sadež, verjetno granatno jabolko.
Najbrž gre za bordurni okras, kar je razvidno tudi iz zgornjega zeleno po-
slikanega traku pod ustjem in delno ohranjene večje bele površine, ki je
verjetno del centralnega medaljona. Površina bordure je z dvojnim valovi-
tim trakom razdeljena v polja. Notranji trak je zelene, zunanji bele barve.
V vsakem polju je jabolko bele barve, z rjavo poslikavo na sredini in z veli-
ko pikic po celotni površini. Prostor ob sadežu je, s poševnimi vrezi izdela-
nimi s posebno konico, oblikovan kot mreža. Tako oblikovano ozadje (t. i.
fondo risparmiato) in kakovostna izdelava kos uvrščata v čas konca 15. in 16.
stol., kot kažejo tudi analogije iz Padove (Munarini 1990, 70).
Izvor motiva naj bi bil okras na tekstilu, kar potrjujejo sočasne slike
(Costantini 1996, 276). Granatno jabolko je pogost motiv na gravirani ke-
ramiki. Že pri Egipčanih je bilo simbol ljubezni in rodovitnosti. V rimski
tradiciji simbolizira poroko in plodnost. V krščanski ikonografiji pridobi še
religiozni pomen. Tako lahko rdeč sok razumemo kot simbol krvi mučeni-
kov, semena pa kot ljudstvo, združeno v eni veri. V srednjem veku je bila ce-
njena terapevtska funkcija sadežev: granata dulcia (sladko granatno jabol-
ko) pomaga proti kašlju, granata acetosa (kislo granatno jabolko) je dobra
za jetra (Cozza 1989, 53). Zaradi številnih pečk je to tudi simbol plodnosti in
s tem eden izmed motivov na keramiki, ki so jo podarjali ob poroki ali za-
roki (skupina je poimenovana amatorio). Najpogostejša je tema treh sade-
žev, ki zapolnijo celotno površino. Redko se, kot v našem primeru, ta mo-
tiv pojavlja na bordurah.
135
