Page 181 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 181
dolga zgodovina industrije v ajdovščini
je bila prisotnost osredotočenih obratov na območju Šturij in Ajdovščine
kontinuirana. Posebej živahna je bila v dobi začetkov prehoda v moderno
industrializacije v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja, ko se ravno
ob Hublju razvije manufakturni obrat za proizvodnjo papirja, ter v času in-
dustrializacije, ko Ajdovščina in Šturje doživita prvi večji razmah industrij-
skih dejavnosti, med katerimi posebej izstopata prehrambna in tekstilna
panoga. Vse to nam dokazuje, da je bila Ajdovščina ob svojemu agrarnemu
značaju obenem industrijsko središče že pred moderno industrializacijo.
Tabela 1. Prisotnost industrijskih panog v osredotočenih obratih na območju Ajdovščine
skozi stoletja*
Industrijske panoge 16. 17. 18. 19. 20.
stoletje stoletje stoletje stoletje stoletje
Kovinska industrija
(fužine za železo, predelava bakra) ◆ ◆ ◆ ◆ ◆
Papirna industrija ◆ ◆
(papir in igralne karte) ◆ ◆ ◆ ◆
Tekstilna industrija
(suknarna, predilnica, barvarna) ◆◆
Prehrambna industrija
(tovarna testenin, pivovarna, žganjar- ◆◆
na, obrat za luščenje riža, mehanični ◆
in valjčni mlin)
Proizvodnja elektrike
Kemična industrija
(kresilne gobe)
Viri: glej besedilo.
* Tabela vključuje samo panoge, ki so se pojavile do vključno 19. stoletja.
O zgodnjem in razmeroma močnem razvoju moderne industrije priča
tudi zapis v franciscejskem katastru, ki je toliko povednejši, ker zaradi svo-
je naravnanosti h kmetijstvu ta vir načeloma ne poudarja neagrarnih de-
javnosti. A v operatu za Ajdovščino iz leta 1830 beremo:
Tovarna papirja in nova bombažna predilnica nedvomno pripo-
moreta k vsakodnevni zaposlitvi lepega števila oseb. Računamo, da
se enako število, če ne še večje, posveča industriji in različnim obr-
tem, predvsem strojenju kož, tako da je mogoče opredeliti, da se tre-
tjina prebivalstva [katastrske] občine preživlja od industrije, preos-
tali dve tretjini pa od kmetijstva. (AST, CF, SE, 10/1, Oec S/5)
179
je bila prisotnost osredotočenih obratov na območju Šturij in Ajdovščine
kontinuirana. Posebej živahna je bila v dobi začetkov prehoda v moderno
industrializacije v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja, ko se ravno
ob Hublju razvije manufakturni obrat za proizvodnjo papirja, ter v času in-
dustrializacije, ko Ajdovščina in Šturje doživita prvi večji razmah industrij-
skih dejavnosti, med katerimi posebej izstopata prehrambna in tekstilna
panoga. Vse to nam dokazuje, da je bila Ajdovščina ob svojemu agrarnemu
značaju obenem industrijsko središče že pred moderno industrializacijo.
Tabela 1. Prisotnost industrijskih panog v osredotočenih obratih na območju Ajdovščine
skozi stoletja*
Industrijske panoge 16. 17. 18. 19. 20.
stoletje stoletje stoletje stoletje stoletje
Kovinska industrija
(fužine za železo, predelava bakra) ◆ ◆ ◆ ◆ ◆
Papirna industrija ◆ ◆
(papir in igralne karte) ◆ ◆ ◆ ◆
Tekstilna industrija
(suknarna, predilnica, barvarna) ◆◆
Prehrambna industrija
(tovarna testenin, pivovarna, žganjar- ◆◆
na, obrat za luščenje riža, mehanični ◆
in valjčni mlin)
Proizvodnja elektrike
Kemična industrija
(kresilne gobe)
Viri: glej besedilo.
* Tabela vključuje samo panoge, ki so se pojavile do vključno 19. stoletja.
O zgodnjem in razmeroma močnem razvoju moderne industrije priča
tudi zapis v franciscejskem katastru, ki je toliko povednejši, ker zaradi svo-
je naravnanosti h kmetijstvu ta vir načeloma ne poudarja neagrarnih de-
javnosti. A v operatu za Ajdovščino iz leta 1830 beremo:
Tovarna papirja in nova bombažna predilnica nedvomno pripo-
moreta k vsakodnevni zaposlitvi lepega števila oseb. Računamo, da
se enako število, če ne še večje, posveča industriji in različnim obr-
tem, predvsem strojenju kož, tako da je mogoče opredeliti, da se tre-
tjina prebivalstva [katastrske] občine preživlja od industrije, preos-
tali dve tretjini pa od kmetijstva. (AST, CF, SE, 10/1, Oec S/5)
179
