Page 177 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 177
dolga zgodovina industrije v ajdovščini
magazinerja in k temu spadajoča ročna dela« (Edinost, 8. 1. 1905). V pole-
tnem obdobju je začasno zaustavil delovanje mlina ter ga prenovil in mo-
derniziral, kar je oznanil tudi v časopisju septembra 1905. V njem je pojas-
nil, da se sedaj »ne boji nobene konkurence vsled svoje avtomatične oprave
in opreme z najnovejšimi in najboljšimi stroji in siti«, ter napovedal, da bo
izdeloval izdelke iz pšenice in koruze ter rženo moko. Kot kaže, pa sta mu
nova oprema in zagon novih strojev sprva povzročala nekaj težav. V začet-
ku leta 1906 se je še opravičil kupcem, ker je prihajalo do nekaterih nevšeč-
nosti v novem »avtomatičnem« mlinu zaradi novosti, in zagotovil, da po-
sluje z osebjem, ki je kos zahtevnim in natančnim nalogam (Soča, 16. 9.
1905; Slovenec, 3. 2. 1906).
V isti objavi je omenjal tudi to, da je z mlinom »združena« elektrarna.
Že naslednje leto je ustanovil »električno podjetje« Ajdovščina-Šturje, ki
se je ukvarjalo z dovajanjem električne energije za domača gospodinjstva.
Preko oglasa je oddajal pribl. »400 svetilk«, kako uspešen je bil s to dejav-
nostjo, pa ni znano (Soča, 14. 4. 1906).
Leta 1909 se je Jochmannov mlin znašel v finančnih težavah (Gorica,
24. 4. 1909). Temu naj bi botrovale splošne gospodarske razmere, med dru-
gim tudi nestabilne cene na žitnem trgu. Mlin je v letih tik pred vojno po-
slovanje zaključeval z izgubo. Andrej se je leta 1914 poročil s Hilde Zuber
in nato kot rezervni nadporočnik padel v prvih spopadih na fronti v Srbiji.
O delovanju mlina med vojno ni veliko znanega. Med vojno se je Hilde po-
novno poročila z Rudolfom Hirtom, ki je leta 1918 kot prokurist prevzel vo-
denje mlina, Hilde pa je leto kasneje postala edini lastnik mlina (Krečič v
Kozmik Vodušek 2017, 128, 136–37). Med vojnama je mlin zamenjal kar ne-
kaj lastnikov oziroma družb, ki so upravljale z njim. Po drugi svetovni je bil
mlin nacionaliziran ter uradno ustanovljen kot Okrajni mlin Ajdovščina
(Krečič v Kozmik Vodušek 2017, 112–13). S tem so bili postavljeni temelji
za podjetje, ki še danes uspešno posluje kot proizvajalec testenin, kruha in
pekovskih izdelkov.
6. Predilnica in barvarna
Ajdovska predilnica je v slovenskem zgodovinopisju že dobro obdela-
na, omenjajo jo tudi italijanski raziskovalci Goriške (Luchitta 2001). Zato
bomo njeno zgodovino na tem mestu le povzeli po omenjeni in dodatni li-
teraturi ter poudarili njen lokalni in širši pomen.
Začetek njene zgodovine sega v leto 1826, ko so tržaški investitorji z
Jožefom Chiozzo na čelu pričeli z gradnjo predilnice na ajdovski strani
175
magazinerja in k temu spadajoča ročna dela« (Edinost, 8. 1. 1905). V pole-
tnem obdobju je začasno zaustavil delovanje mlina ter ga prenovil in mo-
derniziral, kar je oznanil tudi v časopisju septembra 1905. V njem je pojas-
nil, da se sedaj »ne boji nobene konkurence vsled svoje avtomatične oprave
in opreme z najnovejšimi in najboljšimi stroji in siti«, ter napovedal, da bo
izdeloval izdelke iz pšenice in koruze ter rženo moko. Kot kaže, pa sta mu
nova oprema in zagon novih strojev sprva povzročala nekaj težav. V začet-
ku leta 1906 se je še opravičil kupcem, ker je prihajalo do nekaterih nevšeč-
nosti v novem »avtomatičnem« mlinu zaradi novosti, in zagotovil, da po-
sluje z osebjem, ki je kos zahtevnim in natančnim nalogam (Soča, 16. 9.
1905; Slovenec, 3. 2. 1906).
V isti objavi je omenjal tudi to, da je z mlinom »združena« elektrarna.
Že naslednje leto je ustanovil »električno podjetje« Ajdovščina-Šturje, ki
se je ukvarjalo z dovajanjem električne energije za domača gospodinjstva.
Preko oglasa je oddajal pribl. »400 svetilk«, kako uspešen je bil s to dejav-
nostjo, pa ni znano (Soča, 14. 4. 1906).
Leta 1909 se je Jochmannov mlin znašel v finančnih težavah (Gorica,
24. 4. 1909). Temu naj bi botrovale splošne gospodarske razmere, med dru-
gim tudi nestabilne cene na žitnem trgu. Mlin je v letih tik pred vojno po-
slovanje zaključeval z izgubo. Andrej se je leta 1914 poročil s Hilde Zuber
in nato kot rezervni nadporočnik padel v prvih spopadih na fronti v Srbiji.
O delovanju mlina med vojno ni veliko znanega. Med vojno se je Hilde po-
novno poročila z Rudolfom Hirtom, ki je leta 1918 kot prokurist prevzel vo-
denje mlina, Hilde pa je leto kasneje postala edini lastnik mlina (Krečič v
Kozmik Vodušek 2017, 128, 136–37). Med vojnama je mlin zamenjal kar ne-
kaj lastnikov oziroma družb, ki so upravljale z njim. Po drugi svetovni je bil
mlin nacionaliziran ter uradno ustanovljen kot Okrajni mlin Ajdovščina
(Krečič v Kozmik Vodušek 2017, 112–13). S tem so bili postavljeni temelji
za podjetje, ki še danes uspešno posluje kot proizvajalec testenin, kruha in
pekovskih izdelkov.
6. Predilnica in barvarna
Ajdovska predilnica je v slovenskem zgodovinopisju že dobro obdela-
na, omenjajo jo tudi italijanski raziskovalci Goriške (Luchitta 2001). Zato
bomo njeno zgodovino na tem mestu le povzeli po omenjeni in dodatni li-
teraturi ter poudarili njen lokalni in širši pomen.
Začetek njene zgodovine sega v leto 1826, ko so tržaški investitorji z
Jožefom Chiozzo na čelu pričeli z gradnjo predilnice na ajdovski strani
175
