Page 180 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 180
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Slika 1. Razglednica s konca 19. stoletja: izvir Hublja, veduti Ajdovščine in Šturij, Ajdovščina
s predilnico in Pale z mlinom in pivovarno
Vir: Goriški muzej
ku, rezultat pa sta bili izboljšana kvaliteta preje in povečana produktivnost
(Kobe-Arzenšek 1979, 233–34).
Vojna je predilniškim objektom prizanesla, v njih si je avstro-ogrska
vojska uredila bolnišnico in skladišče. Barvarna je bila preurejena v dezin-
sekcijsko in dezinfekcijsko postajo. Močno je bila poškodovana ob eksplo-
ziji streliva na železniški postaji v Ajdovščini leta 1918 (Arzenšek 1979, 234;
Krečič v Kozmik Vodušek 2017, 42). Po vojni je obrat pod vodstvom družine
Brunner dobro deloval, dokler takratna gospodarska situacija leta 1927 ni
privedla do hude krize podjetja, ki je vodila v stečaj (Ratkajec 2012, 172–76).
Po drugi svetovni vojni so leta 1949 v prostorih prejšnje tovarne ustanovili
Tekstilno tovarno v Ajdovščini, Ajdovščina (TTA) ter tako ponovno obudili
tradicijo tekstilne industrije v Ajdovščini, ki se še danes uspešno nadaljuje.
Zaključek
Raznovrstnost panog, ki so se razvile ob reki Hubelj skozi stoletja, kaže
na bogato industrijsko tradicijo današnjega mesta Ajdovščina. Začetkom
te tradicije lahko sledimo že v predindustrijski dobi oziroma vsaj od sredi-
ne 16. stoletja, ko so bile tik pod izvirom Hublja postavljene fužine. Zatem
178
Slika 1. Razglednica s konca 19. stoletja: izvir Hublja, veduti Ajdovščine in Šturij, Ajdovščina
s predilnico in Pale z mlinom in pivovarno
Vir: Goriški muzej
ku, rezultat pa sta bili izboljšana kvaliteta preje in povečana produktivnost
(Kobe-Arzenšek 1979, 233–34).
Vojna je predilniškim objektom prizanesla, v njih si je avstro-ogrska
vojska uredila bolnišnico in skladišče. Barvarna je bila preurejena v dezin-
sekcijsko in dezinfekcijsko postajo. Močno je bila poškodovana ob eksplo-
ziji streliva na železniški postaji v Ajdovščini leta 1918 (Arzenšek 1979, 234;
Krečič v Kozmik Vodušek 2017, 42). Po vojni je obrat pod vodstvom družine
Brunner dobro deloval, dokler takratna gospodarska situacija leta 1927 ni
privedla do hude krize podjetja, ki je vodila v stečaj (Ratkajec 2012, 172–76).
Po drugi svetovni vojni so leta 1949 v prostorih prejšnje tovarne ustanovili
Tekstilno tovarno v Ajdovščini, Ajdovščina (TTA) ter tako ponovno obudili
tradicijo tekstilne industrije v Ajdovščini, ki se še danes uspešno nadaljuje.
Zaključek
Raznovrstnost panog, ki so se razvile ob reki Hubelj skozi stoletja, kaže
na bogato industrijsko tradicijo današnjega mesta Ajdovščina. Začetkom
te tradicije lahko sledimo že v predindustrijski dobi oziroma vsaj od sredi-
ne 16. stoletja, ko so bile tik pod izvirom Hublja postavljene fužine. Zatem
178