Page 215 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 215
oba reke Kolpe kot mejne reke
v slovenskem časopisju:
primer Slovenskega naroda 1861–1914
Marko Zajc
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
marko.zajc@inz.si
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
Uvod
Namen prispevka je zgodovinska analiza omemb mejne reke Kolpe v osre-
dnjem liberalnem slovenskem časopisu Slovenski narod v obdobju 1868–
1918. Osnovna hipoteza je, da se je v časopisu ideološka in politična razse-
žnost mejne reke Kolpe prepletala z geografsko in okoljsko-zgodovinsko
razsežnostjo. Diskurz mejne reke kot pokrajinske prvine ni ideološko in
politično nevtralen, in obratno, politični diskurz mejne reke se ne more og-
niti svoje navezanosti na pokrajino. V članku analiziramo naslednje vidi-
ke: mejna reka Kolpa kot politični koncept, upravljanje s Kolpo (gradnja in
vzdrževanje mostov, zapore in oviranje prometa na Kolpi), Kolpa kot ne-
varna reka in mejni spori.
Pri raziskavi je uporabljena metoda zgodovinske diskurzne analize, ki
izhaja iz konstruirane narave socio-kulturne realnosti in preučuje načine,
s katerimi se v zgodovinskem procesu ustvarjajo oblike vednosti. Diskurzi
so vzorci reda, neločljivo povezani z oblikami moči, v katerih je organizi-
rana socialna konstrukcija realnosti (Landwehr 2008, 96). Zakaj je za ra-
ziskovanje mejnih rek upravičena uporaba metode zgodovinske diskurzne
analize? Mejne reke ne obstajajo samo v pokrajini in političnih struktu-
rah, prisotne so tudi v medijih, kjer »živijo« lastno življenje. Diskurzivno
življenje mejnih rek v kontekstu prostora in časa je ključno za razumevan-
je fenomena mejne reke, saj omogoča razumevanje razmerij na ravni po-
krajina – politika – ideologija. Raziskava je zastavljena s perspektive dol-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).213-226 213
v slovenskem časopisju:
primer Slovenskega naroda 1861–1914
Marko Zajc
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
marko.zajc@inz.si
UP FHŠ, Oddelek za zgodovino
Uvod
Namen prispevka je zgodovinska analiza omemb mejne reke Kolpe v osre-
dnjem liberalnem slovenskem časopisu Slovenski narod v obdobju 1868–
1918. Osnovna hipoteza je, da se je v časopisu ideološka in politična razse-
žnost mejne reke Kolpe prepletala z geografsko in okoljsko-zgodovinsko
razsežnostjo. Diskurz mejne reke kot pokrajinske prvine ni ideološko in
politično nevtralen, in obratno, politični diskurz mejne reke se ne more og-
niti svoje navezanosti na pokrajino. V članku analiziramo naslednje vidi-
ke: mejna reka Kolpa kot politični koncept, upravljanje s Kolpo (gradnja in
vzdrževanje mostov, zapore in oviranje prometa na Kolpi), Kolpa kot ne-
varna reka in mejni spori.
Pri raziskavi je uporabljena metoda zgodovinske diskurzne analize, ki
izhaja iz konstruirane narave socio-kulturne realnosti in preučuje načine,
s katerimi se v zgodovinskem procesu ustvarjajo oblike vednosti. Diskurzi
so vzorci reda, neločljivo povezani z oblikami moči, v katerih je organizi-
rana socialna konstrukcija realnosti (Landwehr 2008, 96). Zakaj je za ra-
ziskovanje mejnih rek upravičena uporaba metode zgodovinske diskurzne
analize? Mejne reke ne obstajajo samo v pokrajini in političnih struktu-
rah, prisotne so tudi v medijih, kjer »živijo« lastno življenje. Diskurzivno
življenje mejnih rek v kontekstu prostora in časa je ključno za razumevan-
je fenomena mejne reke, saj omogoča razumevanje razmerij na ravni po-
krajina – politika – ideologija. Raziskava je zastavljena s perspektive dol-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-13-8(1).213-226 213
