Page 218 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 218
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Za blago ni bilo potrebno imeti posebnega dovoljenja, razen za pred-
mete državnega monopola, kot so kuhinjska sol, tobak in smodnik. Za po-
potnike, ki so imeli tuj tobak za osebno uporabo, ga je bilo dovoljeno pre-
nesti brez posebnega dovoljenja za pet dunajskih funtov (pribl. 2,8 kg).
Zanimive so izjemne situacije, v katerih je lahko potekal promet po stran-
skih cestah skozi mejno črto. Živo živino je bilo dovoljeno spraviti čez mejo
na pašo ali zaradi opravljanja kmečkih del, pod pogojem, da se jo je še isti
dan privedlo nazaj. Transport blaga preko meje pa ni smel potekati pred
sončnim vzhodom in po sončnem zahodu (Zoll- und Staats- Monopols-
Ordnung 1835). Ker je bilo trgovanje s tobakom (od leta 1690) v avstrijskih
deželah monopol, v ogrskih pa ne, je bil ogrski zaradi tega občutno cenej-
ši. Zaradi prepovedi je lahko potrošnik dobil ogrski tobak v slovenskih de-
želah samo s pomočjo nelegalnega posrednika – tihotapca. Ta posel je cve-
tel vse do srede petdesetih let 19. stoletja, ko je bila carinska meja dokončno
odpravljena.
Za drugo večjo spremembo statusa meje na Kolpi pa je bila odgovorna
uvedba državnega dualizma leta 1867. Kolpa je poslej ločevala dve samostoj-
ni državni »polovici«, ki sta bili povezani s skupno zunanjo politiko, finan-
cami in z vojsko. Na Dunaju so dualistično državo razumeli kot »zvezno
državo«, utemeljeno na personalni in realni uniji. Skupne institucije naj
bi dokazovale državno enotnost, zato so jim na Dunaju pripisovali odlo-
čilno vlogo. Ogrska stran pa je v skupnih institucijah videla zgolj rezultat
svobodne volje dveh suverenih držav, da skupno urejata določene zadeve
(Cvirn 2015, 119). Državna ločenost je imela tudi praktične posledice. Kot je
zapisal sourednik slovenskega naroda Josip Jurčič leta 1870 v znamenitem
članku »Slovenci in Hrvati«, je Hrvaška onstran Kolpe z dualizmom posta-
la tujina. Po dualizmu so se končale migracije, povezane s šolstvom, saj po
tem datumu ogrske izobraževalne ustanove niso bile veljavne v avstrijskem
delu monarhije in obratno (Jurčič 1982, 379)
2. Kolpa kot element ideološkega povezovanja
Časopis Slovenski narod (1868–1945) je zaradi trajnosti ter nacionalistične
in liberalne usmerjenost primeren za historično analizo omenjanja reke
Kolpe kot mejne reke v daljšem trajanju. Ustanovili so ga večinoma libe-
ralno usmerjeni slovenski narodnjaki, ki so poskušali v obdobju po uvedbi
dualistične ureditve monarhije in po sprejetju decembrske ustave razvija-
ti aktivno slovensko politiko v razmerah habsburškega parlamentarizma.
Slovenski narod je postal prvi trajni politični časopis s slovenskim pred-
216
Za blago ni bilo potrebno imeti posebnega dovoljenja, razen za pred-
mete državnega monopola, kot so kuhinjska sol, tobak in smodnik. Za po-
potnike, ki so imeli tuj tobak za osebno uporabo, ga je bilo dovoljeno pre-
nesti brez posebnega dovoljenja za pet dunajskih funtov (pribl. 2,8 kg).
Zanimive so izjemne situacije, v katerih je lahko potekal promet po stran-
skih cestah skozi mejno črto. Živo živino je bilo dovoljeno spraviti čez mejo
na pašo ali zaradi opravljanja kmečkih del, pod pogojem, da se jo je še isti
dan privedlo nazaj. Transport blaga preko meje pa ni smel potekati pred
sončnim vzhodom in po sončnem zahodu (Zoll- und Staats- Monopols-
Ordnung 1835). Ker je bilo trgovanje s tobakom (od leta 1690) v avstrijskih
deželah monopol, v ogrskih pa ne, je bil ogrski zaradi tega občutno cenej-
ši. Zaradi prepovedi je lahko potrošnik dobil ogrski tobak v slovenskih de-
želah samo s pomočjo nelegalnega posrednika – tihotapca. Ta posel je cve-
tel vse do srede petdesetih let 19. stoletja, ko je bila carinska meja dokončno
odpravljena.
Za drugo večjo spremembo statusa meje na Kolpi pa je bila odgovorna
uvedba državnega dualizma leta 1867. Kolpa je poslej ločevala dve samostoj-
ni državni »polovici«, ki sta bili povezani s skupno zunanjo politiko, finan-
cami in z vojsko. Na Dunaju so dualistično državo razumeli kot »zvezno
državo«, utemeljeno na personalni in realni uniji. Skupne institucije naj
bi dokazovale državno enotnost, zato so jim na Dunaju pripisovali odlo-
čilno vlogo. Ogrska stran pa je v skupnih institucijah videla zgolj rezultat
svobodne volje dveh suverenih držav, da skupno urejata določene zadeve
(Cvirn 2015, 119). Državna ločenost je imela tudi praktične posledice. Kot je
zapisal sourednik slovenskega naroda Josip Jurčič leta 1870 v znamenitem
članku »Slovenci in Hrvati«, je Hrvaška onstran Kolpe z dualizmom posta-
la tujina. Po dualizmu so se končale migracije, povezane s šolstvom, saj po
tem datumu ogrske izobraževalne ustanove niso bile veljavne v avstrijskem
delu monarhije in obratno (Jurčič 1982, 379)
2. Kolpa kot element ideološkega povezovanja
Časopis Slovenski narod (1868–1945) je zaradi trajnosti ter nacionalistične
in liberalne usmerjenost primeren za historično analizo omenjanja reke
Kolpe kot mejne reke v daljšem trajanju. Ustanovili so ga večinoma libe-
ralno usmerjeni slovenski narodnjaki, ki so poskušali v obdobju po uvedbi
dualistične ureditve monarhije in po sprejetju decembrske ustave razvija-
ti aktivno slovensko politiko v razmerah habsburškega parlamentarizma.
Slovenski narod je postal prvi trajni politični časopis s slovenskim pred-
216