Page 270 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 270
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
85), kar gotovo ni primer omenjenega heroja/antiheroja v isti osebi. Rešitev
družbenega problema je v sprostitvi, naslovitvi, regulaciji težkih čutenj, ki
jih v sebi nosijo tako rablji kot žrtve.
Zaključek
Članek predstavlja prvi korak v slovenskem prostoru v smeri interdiscipli-
narnega sodelovanja med etnologijo/kulturno antropologijo in psihotera-
pijo, pri čemer je avtorica etnologinja/kulturna antropologinja, soavtor pa
psihoterapevt. Njuna skupna točka je molk, na etnološki strani preveč spre-
gledana tema pri terenskem delu z ljudmi, medtem ko je molk v psihotera-
piji vstopna točka v intrapsihični svet človeka.
Avtorja sta poskušala poiskati vzroke molka, ki so se pojavili v etnolo-
ških raziskavah spominov na istrski »eksodus« in pri drugih spominih na
travmatične vojne ter povojne čase na Primorskem. Pri tem je potrebno ve-
deti, da molk ne pomeni le odsotnosti besed ali glasu, temveč ga je mogoče
prepoznati v telesu oziroma telesnih sporočilih sogovornika.
S sociološke perspektive vzrok zanj pogosto tiči v neskladju med in-
dividualnim in kolektivnim spominom, kar je gotovo primer spominov
Italijanov, ki so po »eksodusu« ostali v Jugoslaviji, ki se ne ujemajo s prev-
ladujočim slovenskim spominom vojnih zmagovalcev o prostovoljnem od-
hodu Italijanov. Zapoved molka je bila tako močna, da je bil govor o »ek-
sodusu« tabu vse do demokratizacije jugoslovanske družbe, čeprav ga je
moč zaslediti še danes. Molk je lahko izraz tega, ko širša javnost ne prizna-
va zgodovinske resnice nekega travmatičnega dogodka, ki so ga prizadeti
doživeli. V teh primerih je moč zaznati večgeneracijski prenos travm oziro-
ma močnih čustvenih vsebin ravno prek molka. Pri tem gre tudi za vpra-
šanje dihotomije med zmagovalci in poraženci, pri čemer slednjim zma-
govalci ne priznavajo pravice do žalovanja. Obstaja tudi molk tistih, ki so
ravno krizne razmere uporabili za lastno napredovanje po družbeni lestvi-
ci. Pogosto je molk posledica čustveno obremenjenih spominov, ki se jim v
obrambi pred travmatično bolečino ljudje poskušajo izogniti.
Medgeneracijski prenos čustvenih travm je pogost ravno prek neza-
vednega utelešenega spomina, ki ga za razliko od psihoterapevta neizku-
šeno etnološko težko zazna. Za psihoterapevta so prav psihične bolečine,
ki so globoko zakopane v človeški psihi in ki se odražajo na telesu, ključ-
ne pri sproščanju travm, tudi medgeneracijskih. Molk je povezan z dina-
miko travme, ki v celoti prevzame uravnavanje življenja travmatiziranega
človeka. Med pogostimi travmami tako na individualni kot kolektivni rav-
268
85), kar gotovo ni primer omenjenega heroja/antiheroja v isti osebi. Rešitev
družbenega problema je v sprostitvi, naslovitvi, regulaciji težkih čutenj, ki
jih v sebi nosijo tako rablji kot žrtve.
Zaključek
Članek predstavlja prvi korak v slovenskem prostoru v smeri interdiscipli-
narnega sodelovanja med etnologijo/kulturno antropologijo in psihotera-
pijo, pri čemer je avtorica etnologinja/kulturna antropologinja, soavtor pa
psihoterapevt. Njuna skupna točka je molk, na etnološki strani preveč spre-
gledana tema pri terenskem delu z ljudmi, medtem ko je molk v psihotera-
piji vstopna točka v intrapsihični svet človeka.
Avtorja sta poskušala poiskati vzroke molka, ki so se pojavili v etnolo-
ških raziskavah spominov na istrski »eksodus« in pri drugih spominih na
travmatične vojne ter povojne čase na Primorskem. Pri tem je potrebno ve-
deti, da molk ne pomeni le odsotnosti besed ali glasu, temveč ga je mogoče
prepoznati v telesu oziroma telesnih sporočilih sogovornika.
S sociološke perspektive vzrok zanj pogosto tiči v neskladju med in-
dividualnim in kolektivnim spominom, kar je gotovo primer spominov
Italijanov, ki so po »eksodusu« ostali v Jugoslaviji, ki se ne ujemajo s prev-
ladujočim slovenskim spominom vojnih zmagovalcev o prostovoljnem od-
hodu Italijanov. Zapoved molka je bila tako močna, da je bil govor o »ek-
sodusu« tabu vse do demokratizacije jugoslovanske družbe, čeprav ga je
moč zaslediti še danes. Molk je lahko izraz tega, ko širša javnost ne prizna-
va zgodovinske resnice nekega travmatičnega dogodka, ki so ga prizadeti
doživeli. V teh primerih je moč zaznati večgeneracijski prenos travm oziro-
ma močnih čustvenih vsebin ravno prek molka. Pri tem gre tudi za vpra-
šanje dihotomije med zmagovalci in poraženci, pri čemer slednjim zma-
govalci ne priznavajo pravice do žalovanja. Obstaja tudi molk tistih, ki so
ravno krizne razmere uporabili za lastno napredovanje po družbeni lestvi-
ci. Pogosto je molk posledica čustveno obremenjenih spominov, ki se jim v
obrambi pred travmatično bolečino ljudje poskušajo izogniti.
Medgeneracijski prenos čustvenih travm je pogost ravno prek neza-
vednega utelešenega spomina, ki ga za razliko od psihoterapevta neizku-
šeno etnološko težko zazna. Za psihoterapevta so prav psihične bolečine,
ki so globoko zakopane v človeški psihi in ki se odražajo na telesu, ključ-
ne pri sproščanju travm, tudi medgeneracijskih. Molk je povezan z dina-
miko travme, ki v celoti prevzame uravnavanje življenja travmatiziranega
človeka. Med pogostimi travmami tako na individualni kot kolektivni rav-
268
