Page 356 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 356
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
nalogi Morsko ribogojništvo v strunjanski laguni govorijo o velikih težavah,
saj podjetje Droga ni imelo posluha za razvoj ribogojstva in ni izpolnilo
svojih pogodbenih obveznosti. Po večkratnih poskusih vzgojiti zdrav rib-
ji zarod od mladic naprej in ob različnih težavah v osemdesetih letih prej-
šnjega stoletja je bilo slednjič ribogojstvo opuščeno, v Strunjanskem zalivu
pa so v kasnejših letih začeli gojiti školjke.
Ribogojstvo se je razvijalo tudi v portoroškem ribjem rezervatu. V pre-
teklosti je delovala ribogojnica v lasti podjetja Mariva, d. o. o., ki je bila leta
2003 prodana Ugu Fondi, in ribogojnica Ribič, ki je po letu 2005 propad-
la (Forte 2016). V omenjeni ribogojnici so sprva gojili brancina in orado, v
kasnejših letih pa so gojenje orad opustili. Čeprav je zgodba ribogojstva ob
današnji obali precej luknjičasta, povezana z več lastniki ter nesistematič-
nim razvijanjem do leta 2006 in včasih težavna, pa se zdi, da bo morda v
prihajajočih desetletjih pomembno vlogo odigralo prav ribogojstvo. Danes
v slovenskem obmorskem prostoru deluje več školjkarjev v Seči, Strunjanu
in na Debelem rtiču in le ena morska ribogojnica, ki jo je postavila druži-
ne Fonda. Ribogojnica je bila leta 2014 prodana italijanskemu podjetju Vale
Ca' Zuliani iz okolice Ravene, ki je podjetje kupilo zaradi razvite blagovne
znamke piranskega brancina in nadaljuje z vzrejo piranskega brancina ter
razvijanjem ribogojniškega turizma. Nekateri domačini celo menijo, da je
tradicionalni piranski cipelj dobil svojega tekmeca, piranskega brancina,
hranjenega s prvovrstno hrano in pakiranega v belih embalažah z ličnimi
nalepkami, ki pričajo o kontroli kakovosti.
Zaključek: slovensko gospodarsko ribištvo v morju projektov
Danes, ko ladjevja Ribe praktično ni več, podjetje Delamaris pa od leta 2014
deluje v Pivki, lahko slovensko gospodarsko ribištvo spremljamo v okvi-
ru delovanja Evropskega ribiškega sklada, projektnega financiranja in idej
trajnostnega razvoja. Od leta 2008 do leta 2016/17 je aktivno delovala t. i.
Ribiška pisarna na področju projektnega vodenja, prijav na projekte kot
tudi ustanavljanja teles, potrebnih za pridobivanje evropskega denarja, na-
menjenega gospodarskemu morskemu ribištvu. Kot druge države EU je
morala namreč tudi Slovenija glede na zahteve četrte osi Evropskega ribi-
škega sklada ustanoviti in organizirati ribiško lokalno akcijsko skupino, ki
so jo v slovenskem primeru imenovali obalna akcijska skupina (OAS)3. Ožja
delovna skupina ribičev OAS je kasneje pripravila osnovo za Lokalno stra-
3 OAS je bila v naslednjem obdobju za ribištvo povezana z LAS Istre.
354
nalogi Morsko ribogojništvo v strunjanski laguni govorijo o velikih težavah,
saj podjetje Droga ni imelo posluha za razvoj ribogojstva in ni izpolnilo
svojih pogodbenih obveznosti. Po večkratnih poskusih vzgojiti zdrav rib-
ji zarod od mladic naprej in ob različnih težavah v osemdesetih letih prej-
šnjega stoletja je bilo slednjič ribogojstvo opuščeno, v Strunjanskem zalivu
pa so v kasnejših letih začeli gojiti školjke.
Ribogojstvo se je razvijalo tudi v portoroškem ribjem rezervatu. V pre-
teklosti je delovala ribogojnica v lasti podjetja Mariva, d. o. o., ki je bila leta
2003 prodana Ugu Fondi, in ribogojnica Ribič, ki je po letu 2005 propad-
la (Forte 2016). V omenjeni ribogojnici so sprva gojili brancina in orado, v
kasnejših letih pa so gojenje orad opustili. Čeprav je zgodba ribogojstva ob
današnji obali precej luknjičasta, povezana z več lastniki ter nesistematič-
nim razvijanjem do leta 2006 in včasih težavna, pa se zdi, da bo morda v
prihajajočih desetletjih pomembno vlogo odigralo prav ribogojstvo. Danes
v slovenskem obmorskem prostoru deluje več školjkarjev v Seči, Strunjanu
in na Debelem rtiču in le ena morska ribogojnica, ki jo je postavila druži-
ne Fonda. Ribogojnica je bila leta 2014 prodana italijanskemu podjetju Vale
Ca' Zuliani iz okolice Ravene, ki je podjetje kupilo zaradi razvite blagovne
znamke piranskega brancina in nadaljuje z vzrejo piranskega brancina ter
razvijanjem ribogojniškega turizma. Nekateri domačini celo menijo, da je
tradicionalni piranski cipelj dobil svojega tekmeca, piranskega brancina,
hranjenega s prvovrstno hrano in pakiranega v belih embalažah z ličnimi
nalepkami, ki pričajo o kontroli kakovosti.
Zaključek: slovensko gospodarsko ribištvo v morju projektov
Danes, ko ladjevja Ribe praktično ni več, podjetje Delamaris pa od leta 2014
deluje v Pivki, lahko slovensko gospodarsko ribištvo spremljamo v okvi-
ru delovanja Evropskega ribiškega sklada, projektnega financiranja in idej
trajnostnega razvoja. Od leta 2008 do leta 2016/17 je aktivno delovala t. i.
Ribiška pisarna na področju projektnega vodenja, prijav na projekte kot
tudi ustanavljanja teles, potrebnih za pridobivanje evropskega denarja, na-
menjenega gospodarskemu morskemu ribištvu. Kot druge države EU je
morala namreč tudi Slovenija glede na zahteve četrte osi Evropskega ribi-
škega sklada ustanoviti in organizirati ribiško lokalno akcijsko skupino, ki
so jo v slovenskem primeru imenovali obalna akcijska skupina (OAS)3. Ožja
delovna skupina ribičev OAS je kasneje pripravila osnovo za Lokalno stra-
3 OAS je bila v naslednjem obdobju za ribištvo povezana z LAS Istre.
354
