Page 357 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 357
ribištvo v najsevernejšem zalivu mediterana: primer slovenije
tegijo trajnostnega razvoja ribištva na obalnem območju (LSTRR). Obalna
akcijska skupina, poimenovana »Ribič«, je vključevala 46 partnerjev, med
njimi 26 iz privatnega ribiškega sektorja, 15 zasebnih partnerjev izven ribi-
škega sektorja in 5 javnih institucij. Po ustanovitvi OAS in LSTRR, ko so
bili zadovoljeni vsi osnovni pogoji za pridobivanje sredstev iz Evropskega
ribiškega sklada, je OAS Ribič izdala javno povabilo za oddajo projektov, ki
bi sledili implementaciji LSTRR. V naslednjih letih je bilo izbranih, finan-
ciranih in realiziranih 17 projektov, iz Ribiške pisarne pa so podali sledečo
izjavo za javnost, objavljeno v Primorskih novicah:
Ponosni smo, saj nihče ni verjel, da bomo uspeli. Tudi zato, ker
4. os operativnega programa za razvoj ribištva deluje »od spo-
daj navzgor«, kar je v Sloveniji novost. […] Verjamemo, da smo s
temi projekti odprli vrata tudi drugim ribičem za naslednjo evrop-
sko ribiško perspektivo 2014–2020 in da bodo prihodnji projekti še
bolj prispevali k povezovanju ribištva z lokalnim okoljem. (Vidrih
2013).
Čeprav zgornja izjava deluje optimistično, naj pričujoči prispevek zak-
ljučimo s sprehodom po slovenskem obmorskem prostoru ter z omembo
sprejetih projektnih rezultatov v okviru OAS Ribič, ki na svojstven način
osvetli situacijo morskega gospodarskega ribištva. Na sprehodu po priobal-
nem pasu ob morju lahko dandanes opazimo številne table, ki nas opozar-
jajo na projekte, pridobljene preko Evropskega ribiškega sklada. Večinoma
so to turistično obarvani projekti, povezani z gastronomijo, vzgojo školjk, s
turizmom, z ekologijo in izobraževanjem. Opazimo lahko dve plovili, EKO
1 in EKO 2, last dveh lokalnih ribičev – školjkarjev, ki sta ribiško dejavnost
začela kombinirati z gojenjem školjk kot tudi s potapljaškimi in z izobra-
ževalno-kulinaričnimi izleti, vezanimi na morsko gastronomijo in gojenje
školjk. Projekti ribiškega sklada so vidni tudi v napisih nad ribogojnicami;
kar štiri zasebna podjetja, ki so se prijavila na razpis Ribiškega sklada, so
namreč dobila financiranje za ribogojstvo, izobraževanje o ribogojstvu ali
za druge turistične aktivnosti, povezane z ribogojstvom in ekoturizmom.
Denar je bil npr. investiran v nakup ekološkega plovila in opreme za turi-
stične ture, na katerih si obiskovalci lahko ogledajo ribja gojišča. Prav tako
je bila iz projektnega denarja ribiškega sklada financirana knjiga o podvod-
nem svetu Pirana, posnet pa je bil tudi dokumentarni film, ki je promovi-
ral blagovno znamko Fonda. Tri projekte od sedemnajstih izbranih so rea-
lizirali ribiči, ki so se že prej ukvarjali s povezovanjem ribištva in turizma;
kupljeno je bilo novo plovilo, namenjeno izključno turistični dejavnosti,
355
tegijo trajnostnega razvoja ribištva na obalnem območju (LSTRR). Obalna
akcijska skupina, poimenovana »Ribič«, je vključevala 46 partnerjev, med
njimi 26 iz privatnega ribiškega sektorja, 15 zasebnih partnerjev izven ribi-
škega sektorja in 5 javnih institucij. Po ustanovitvi OAS in LSTRR, ko so
bili zadovoljeni vsi osnovni pogoji za pridobivanje sredstev iz Evropskega
ribiškega sklada, je OAS Ribič izdala javno povabilo za oddajo projektov, ki
bi sledili implementaciji LSTRR. V naslednjih letih je bilo izbranih, finan-
ciranih in realiziranih 17 projektov, iz Ribiške pisarne pa so podali sledečo
izjavo za javnost, objavljeno v Primorskih novicah:
Ponosni smo, saj nihče ni verjel, da bomo uspeli. Tudi zato, ker
4. os operativnega programa za razvoj ribištva deluje »od spo-
daj navzgor«, kar je v Sloveniji novost. […] Verjamemo, da smo s
temi projekti odprli vrata tudi drugim ribičem za naslednjo evrop-
sko ribiško perspektivo 2014–2020 in da bodo prihodnji projekti še
bolj prispevali k povezovanju ribištva z lokalnim okoljem. (Vidrih
2013).
Čeprav zgornja izjava deluje optimistično, naj pričujoči prispevek zak-
ljučimo s sprehodom po slovenskem obmorskem prostoru ter z omembo
sprejetih projektnih rezultatov v okviru OAS Ribič, ki na svojstven način
osvetli situacijo morskega gospodarskega ribištva. Na sprehodu po priobal-
nem pasu ob morju lahko dandanes opazimo številne table, ki nas opozar-
jajo na projekte, pridobljene preko Evropskega ribiškega sklada. Večinoma
so to turistično obarvani projekti, povezani z gastronomijo, vzgojo školjk, s
turizmom, z ekologijo in izobraževanjem. Opazimo lahko dve plovili, EKO
1 in EKO 2, last dveh lokalnih ribičev – školjkarjev, ki sta ribiško dejavnost
začela kombinirati z gojenjem školjk kot tudi s potapljaškimi in z izobra-
ževalno-kulinaričnimi izleti, vezanimi na morsko gastronomijo in gojenje
školjk. Projekti ribiškega sklada so vidni tudi v napisih nad ribogojnicami;
kar štiri zasebna podjetja, ki so se prijavila na razpis Ribiškega sklada, so
namreč dobila financiranje za ribogojstvo, izobraževanje o ribogojstvu ali
za druge turistične aktivnosti, povezane z ribogojstvom in ekoturizmom.
Denar je bil npr. investiran v nakup ekološkega plovila in opreme za turi-
stične ture, na katerih si obiskovalci lahko ogledajo ribja gojišča. Prav tako
je bila iz projektnega denarja ribiškega sklada financirana knjiga o podvod-
nem svetu Pirana, posnet pa je bil tudi dokumentarni film, ki je promovi-
ral blagovno znamko Fonda. Tri projekte od sedemnajstih izbranih so rea-
lizirali ribiči, ki so se že prej ukvarjali s povezovanjem ribištva in turizma;
kupljeno je bilo novo plovilo, namenjeno izključno turistični dejavnosti,
355
