Page 362 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 362
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
denjskimi vzorci anketiranci v največji meri povezujejo Sredozemlje ter kaj
je bil »vodilni motiv« pri omejevanju Sredozemlja v Sloveniji. Mnenja raz-
ličnih strok so si enotna, da je Sredozemlje zapletena in težko opredeljiva
prostorska tvorba. To so potrdili tudi rezultati naše raziskave.
1. Geografske opredelitve Sredozemlja
Pri opredeljevanju tako večplastnega in kompleksnega pojma, kot je
Sredozemlje, se posameznik sooči s številnimi dilemami in izzivi. Kot ugo-
tavljajo Staut, Kovačič in Ogrin (2007, 123) ter Tandarić idr. (2013), eno-
tnega in enostavnega merila, s katerim bi lahko v prostorskem kontekstu
razmejili Sredozemlje od ne-Sredozemlja, ni. Sredozemlje je kompleksna
prostorska tvorba, katere identiteta se je izoblikovala postopoma od pre-
dantike do danes. Zaledne pokrajine Sredozemskega morja so bile obmo-
čje zgodnje stalne naselitve in kmetijskega obdelovanja tal, tekom kasnejših
zgodovinskih obdobij pa območje kolonizacij, preseljevanj, menjav prebi-
valstva in njihovih kultur (Rotar 1993; Baskar 2002). Mediteranskosti ali
sredozemskosti ne moremo opredeliti kot osnovno značilnost Sredozemlja,
na osnovi katere bi omejili njegov obseg. Opredelitev mora zajeti fizične
in družbeno-kulturne lastnosti prostora ter dojemanje prebivalcev, kot so
ugotovili Tandarić idr. (2013).
Na prvi pogled je Sredozemlje lažje opredeliti z naravnogeografski-
mi oziroma pokrajinskimi lastnostmi, ki pa se pri natančnejšem pregledu
prav tako precej razlikujejo. Pokrajina je rezultat součinkovanja naravnih
pokrajinskih sestavin, kot so podnebje, površje, kamninska zgradba, vode,
prsti, rastlinstvo, in ima v »pravem« Sredozemlju prepoznavno temeljno
značilnost, to je prevladujoče zimzeleno rastje, ki gradi gozdove (trdolistni
zimzeleni gozd ali sklereja) in še bolj razširjena grmičevja (makijo in gari-
go). V višjih nadmorskih višinah in na »robnih« predelih pa to postopoma
prehaja v listopadno rastje. Pri tem moramo upoštevati še, da je današnje
rastlinstvo tudi posledica večtisočletne prisotnosti človeka, izkoriščanja in
krčenja gozdov, kmetijske in druge rabe tal (Allen 2001).
Med rastlinskimi vrstami, ki jih povezujemo s Sredozemljem, sta
najprepoznavnejši zimzeleni hrast črnika (Quercus ilex) in oljka (Olea eu-
ropaea), ki je postala eden od simbolov Sredozemlja ter povezovalni člen
njegove kulture in okolja. Lastnosti rastlinstva so tesno povezane s pod-
nebnimi pogoji in zgoraj omenjeno rastlinstvo je pokazatelj razmeroma to-
plih zim brez zmrzali ter poletnega pomanjkanja vlage, na katerega so se ra-
stline na različne načine morale prilagoditi z varčevanjem vode in rastnim
360
denjskimi vzorci anketiranci v največji meri povezujejo Sredozemlje ter kaj
je bil »vodilni motiv« pri omejevanju Sredozemlja v Sloveniji. Mnenja raz-
ličnih strok so si enotna, da je Sredozemlje zapletena in težko opredeljiva
prostorska tvorba. To so potrdili tudi rezultati naše raziskave.
1. Geografske opredelitve Sredozemlja
Pri opredeljevanju tako večplastnega in kompleksnega pojma, kot je
Sredozemlje, se posameznik sooči s številnimi dilemami in izzivi. Kot ugo-
tavljajo Staut, Kovačič in Ogrin (2007, 123) ter Tandarić idr. (2013), eno-
tnega in enostavnega merila, s katerim bi lahko v prostorskem kontekstu
razmejili Sredozemlje od ne-Sredozemlja, ni. Sredozemlje je kompleksna
prostorska tvorba, katere identiteta se je izoblikovala postopoma od pre-
dantike do danes. Zaledne pokrajine Sredozemskega morja so bile obmo-
čje zgodnje stalne naselitve in kmetijskega obdelovanja tal, tekom kasnejših
zgodovinskih obdobij pa območje kolonizacij, preseljevanj, menjav prebi-
valstva in njihovih kultur (Rotar 1993; Baskar 2002). Mediteranskosti ali
sredozemskosti ne moremo opredeliti kot osnovno značilnost Sredozemlja,
na osnovi katere bi omejili njegov obseg. Opredelitev mora zajeti fizične
in družbeno-kulturne lastnosti prostora ter dojemanje prebivalcev, kot so
ugotovili Tandarić idr. (2013).
Na prvi pogled je Sredozemlje lažje opredeliti z naravnogeografski-
mi oziroma pokrajinskimi lastnostmi, ki pa se pri natančnejšem pregledu
prav tako precej razlikujejo. Pokrajina je rezultat součinkovanja naravnih
pokrajinskih sestavin, kot so podnebje, površje, kamninska zgradba, vode,
prsti, rastlinstvo, in ima v »pravem« Sredozemlju prepoznavno temeljno
značilnost, to je prevladujoče zimzeleno rastje, ki gradi gozdove (trdolistni
zimzeleni gozd ali sklereja) in še bolj razširjena grmičevja (makijo in gari-
go). V višjih nadmorskih višinah in na »robnih« predelih pa to postopoma
prehaja v listopadno rastje. Pri tem moramo upoštevati še, da je današnje
rastlinstvo tudi posledica večtisočletne prisotnosti človeka, izkoriščanja in
krčenja gozdov, kmetijske in druge rabe tal (Allen 2001).
Med rastlinskimi vrstami, ki jih povezujemo s Sredozemljem, sta
najprepoznavnejši zimzeleni hrast črnika (Quercus ilex) in oljka (Olea eu-
ropaea), ki je postala eden od simbolov Sredozemlja ter povezovalni člen
njegove kulture in okolja. Lastnosti rastlinstva so tesno povezane s pod-
nebnimi pogoji in zgoraj omenjeno rastlinstvo je pokazatelj razmeroma to-
plih zim brez zmrzali ter poletnega pomanjkanja vlage, na katerega so se ra-
stline na različne načine morale prilagoditi z varčevanjem vode in rastnim
360
