Page 368 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 368
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Slika 1. Stopnje pomembnosti poistovetenja anketirancev s podanimi identitetami
to glede na pokrajino, v kateri živijo, in stil življenja pripadalo. V kasnejši
raziskavi, ki je zajela prebivalce širše obsredozemske regije (Goriška, Kras,
Pivka, Brkini z dolino Reke), Ljubljano z okolico ter povzela rezultate anke-
te med prebivalci slovenske Istre iz predhodne raziskave, so se anketirane
skupine v različni meri opredelile kot Sredozemci. Po pričakovanju avtor-
jev je bil največji delež Sredozemcev med anketiranimi prebivalci sloven-
ske Istre (78,4 %), tako se je opredelilo 65 % anketiranih s Krasa, 61 % an-
ketiranih z Goriške, 56 % vseh anketiranih v obsredozemskih pokrajinah
in polovica anketiranih v Brkinih z dolino Reke. V Ljubljani z okolico pa
se je za Sredozemce opredelilo manj kot petina vprašanih (Staut, Kovačič
in Ogrin 2007).
Pri opredelitvi Sredozemlja z naravnimi (pokrajinskimi) lastnost-
mi je večina anketirancev kot »Najbolj pomembno« izbrala morje (69 %
vprašanih), če pa prištejemo še opredelitev »Zelo pomembno«, potem je
delež znašal kar 89 %. Podatek nas ni presenetil; kolikšen je pri vredno-
tenju pomen imena (Sredozemlje je predvsem Sredozemsko morje s pripa-
dajočimi robnimi morji in obalami) ter kolikšen posredni vpliv morja na
naravne in družbene lastnosti, lahko le ugibamo. Na drugem mestu po po-
menu je sredozemsko podnebje z veliko sonca in sušo, ki ga je 37 % vpra-
šanih ocenilo kot »Zelo pomembno«, 17 % pa kot »Najbolj pomembno«.
Zimzeleno rastje je bilo prevladujoče ocenjeno kot »Srednje pomembno«
(30 %) in »Zelo pomembno« (28 %), pogosti močnejši vetrovi in kamnitost
kraškega površja pa sta bila prevladujoče ocenjena kot »Skoraj nepomemb-
na« (30 in 34 %) in »Manj pomembna« (29 in 30 %). Pripadajoči deleži oce-
nam pomembnosti oziroma nepomembnosti ponujenih naravnih lastnosti
Sredozemlja so prikazani v sliki 2. Večja pomembnost podnebja pri oprede-
litvi Sredozemlja, v primerjavi z rastlinstvom, vetrovnostjo in kamninami,
366
Slika 1. Stopnje pomembnosti poistovetenja anketirancev s podanimi identitetami
to glede na pokrajino, v kateri živijo, in stil življenja pripadalo. V kasnejši
raziskavi, ki je zajela prebivalce širše obsredozemske regije (Goriška, Kras,
Pivka, Brkini z dolino Reke), Ljubljano z okolico ter povzela rezultate anke-
te med prebivalci slovenske Istre iz predhodne raziskave, so se anketirane
skupine v različni meri opredelile kot Sredozemci. Po pričakovanju avtor-
jev je bil največji delež Sredozemcev med anketiranimi prebivalci sloven-
ske Istre (78,4 %), tako se je opredelilo 65 % anketiranih s Krasa, 61 % an-
ketiranih z Goriške, 56 % vseh anketiranih v obsredozemskih pokrajinah
in polovica anketiranih v Brkinih z dolino Reke. V Ljubljani z okolico pa
se je za Sredozemce opredelilo manj kot petina vprašanih (Staut, Kovačič
in Ogrin 2007).
Pri opredelitvi Sredozemlja z naravnimi (pokrajinskimi) lastnost-
mi je večina anketirancev kot »Najbolj pomembno« izbrala morje (69 %
vprašanih), če pa prištejemo še opredelitev »Zelo pomembno«, potem je
delež znašal kar 89 %. Podatek nas ni presenetil; kolikšen je pri vredno-
tenju pomen imena (Sredozemlje je predvsem Sredozemsko morje s pripa-
dajočimi robnimi morji in obalami) ter kolikšen posredni vpliv morja na
naravne in družbene lastnosti, lahko le ugibamo. Na drugem mestu po po-
menu je sredozemsko podnebje z veliko sonca in sušo, ki ga je 37 % vpra-
šanih ocenilo kot »Zelo pomembno«, 17 % pa kot »Najbolj pomembno«.
Zimzeleno rastje je bilo prevladujoče ocenjeno kot »Srednje pomembno«
(30 %) in »Zelo pomembno« (28 %), pogosti močnejši vetrovi in kamnitost
kraškega površja pa sta bila prevladujoče ocenjena kot »Skoraj nepomemb-
na« (30 in 34 %) in »Manj pomembna« (29 in 30 %). Pripadajoči deleži oce-
nam pomembnosti oziroma nepomembnosti ponujenih naravnih lastnosti
Sredozemlja so prikazani v sliki 2. Večja pomembnost podnebja pri oprede-
litvi Sredozemlja, v primerjavi z rastlinstvom, vetrovnostjo in kamninami,
366
