Page 52 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
tudi Zavrč – dolgotrajno arheološko najdišče, na katerem je bilo pod ces-
to, ki vodi k mejnemu prehodu med Zavrčem in Dubravo Križovljansko,
odkrito tudi poznobronastodobno grobišče (sliki 1 in 2). Žgani grobovi in
ostanki naselbine iz bronaste dobe so bili odkriti pod številnimi plastmi
rimskodobne in srednjeveške poselitve ter cestne infrastrukture, v prete-
klosti večkrat trasirane natančno pod sedanjo (Lubšina Tušek 2008; 2010).
Razprava se bo osredotočila na nekatere možnosti interpretacije najdi-
šča Zavrč v smislu kontinuitete uporabe prostora, povezane s »konceptom
smrti« pozne bronaste dobe severovzhodne Slovenije.
Slika 1. Najpomembnejša najdišča pozne bronaste dobe v severovzhodni Sloveniji (1
Brinjeva gora, 2 Slivnica, 3 Spodnje Hoče, 4 Rogoza, 5 Pobrežje, 5 Malečnik in Meljski hrib,
7 Sodolek, 8 Ptuj, 9 Gorice pri Turnišču, 10 Ormož, 11 Pod Kotom-sever, Kotare-baza in
Nova tabla, 12 Pri Muri, 13 Oloris, 14 Pince, 15 Zavrč (po Lubšina Tušek, Kavur in Blečić
Kavur 2014, 74, Fig. 3).
1. Obrazci in dinamika uporabe prostora
Grobišče v Zavrču ne predstavlja posebnosti zgolj zaradi številčnosti od-
kritih grobov in bogastva posameznih, ampak je priča o izjemno dol-
gotrajni vpetosti lokacije v mentalne obrazce prostora bronastodobne (in
starejšeželeznodobne) družbe (slika 2). Analize materialne kulture, pred-
vsem oblik in okrasa keramičnega posodja, nam ponujajo, zaradi dolgot-
rajnega pokopavanja na grobišču, možnost vpogleda v kulturne spremem-
be v času celotnega trajanja pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih
50
tudi Zavrč – dolgotrajno arheološko najdišče, na katerem je bilo pod ces-
to, ki vodi k mejnemu prehodu med Zavrčem in Dubravo Križovljansko,
odkrito tudi poznobronastodobno grobišče (sliki 1 in 2). Žgani grobovi in
ostanki naselbine iz bronaste dobe so bili odkriti pod številnimi plastmi
rimskodobne in srednjeveške poselitve ter cestne infrastrukture, v prete-
klosti večkrat trasirane natančno pod sedanjo (Lubšina Tušek 2008; 2010).
Razprava se bo osredotočila na nekatere možnosti interpretacije najdi-
šča Zavrč v smislu kontinuitete uporabe prostora, povezane s »konceptom
smrti« pozne bronaste dobe severovzhodne Slovenije.
Slika 1. Najpomembnejša najdišča pozne bronaste dobe v severovzhodni Sloveniji (1
Brinjeva gora, 2 Slivnica, 3 Spodnje Hoče, 4 Rogoza, 5 Pobrežje, 5 Malečnik in Meljski hrib,
7 Sodolek, 8 Ptuj, 9 Gorice pri Turnišču, 10 Ormož, 11 Pod Kotom-sever, Kotare-baza in
Nova tabla, 12 Pri Muri, 13 Oloris, 14 Pince, 15 Zavrč (po Lubšina Tušek, Kavur in Blečić
Kavur 2014, 74, Fig. 3).
1. Obrazci in dinamika uporabe prostora
Grobišče v Zavrču ne predstavlja posebnosti zgolj zaradi številčnosti od-
kritih grobov in bogastva posameznih, ampak je priča o izjemno dol-
gotrajni vpetosti lokacije v mentalne obrazce prostora bronastodobne (in
starejšeželeznodobne) družbe (slika 2). Analize materialne kulture, pred-
vsem oblik in okrasa keramičnega posodja, nam ponujajo, zaradi dolgot-
rajnega pokopavanja na grobišču, možnost vpogleda v kulturne spremem-
be v času celotnega trajanja pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih
50
