Page 53 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 53
življenje ob meji je nevar no in težko
Slika 2. Geografska lega Zavrča na širšem območju Ptuj – Ormož – Varaždin (po Lubšina
Tušek, Kavur in Blečić Kavur 2014, 73, Fig. 2).
grobišč med koncem 15. in 10. stoletjem pr. n. št. na prostoru južnega roba
Podravja (Lubšina Tušek, Blečić Kavur in Kavur 2014; Blečić Kavur, Kavur
in Lubšina Tušek 2018). Obravnavane v lokalni kot tudi globalni perspekti-
vi nam pričajo o pretoku idej, znanj in blaga, ki je omrežene družbe pove-
zoval z najnovejšimi slogovnimi in tehnološkimi odkritji tedanjega sveta.
Zaradi spremenljivosti same materialne kulture kot tudi obredov pokopov
na grobišču se odpirajo možnosti za razumevanje predvsem družbenih di-
namik tega izjemnega časa v človeški preteklosti.
Številni arheološki ostanki, odkriti na omejenem prostoru, so v pre-
teklosti velikokrat predstavljali težave pri tradicionalnih arheoloških in-
terpretacijah. Težko je bilo razločiti med dolgotrajno poselitvijo prostora
in vedno vnovičnim vračanjem na isto mesto, ki je zlilo ostanke mnogih
kratkotrajnih obdobij dejavnosti. Za kulturnozgodovinsko interpretaci-
jo bi to pomenilo, da lahko v primeru kontinuirane poselitve opazujemo
notranjo kulturno evolucijo (materialne) kulture predniških in skupnos-
ti potomcev. V primeru vnovične poselitve pa smo soočeni zgolj z nepove-
zanimi izseki iz kulturnih procesov, za katere domnevamo vzročno pove-
zanost. Upoštevajoč količino arheoloških podatkov kot tudi metodologijo
arheološkega dela lahko slednje le s težavo, kljub trditvam, dokažemo. Vsaj
na naselbinah nam natančna izkopavanja, podprta z analizami materialne
kulture in absolutnimi datacijami, omogočajo prepoznavo ter pojasnitev
51
Slika 2. Geografska lega Zavrča na širšem območju Ptuj – Ormož – Varaždin (po Lubšina
Tušek, Kavur in Blečić Kavur 2014, 73, Fig. 2).
grobišč med koncem 15. in 10. stoletjem pr. n. št. na prostoru južnega roba
Podravja (Lubšina Tušek, Blečić Kavur in Kavur 2014; Blečić Kavur, Kavur
in Lubšina Tušek 2018). Obravnavane v lokalni kot tudi globalni perspekti-
vi nam pričajo o pretoku idej, znanj in blaga, ki je omrežene družbe pove-
zoval z najnovejšimi slogovnimi in tehnološkimi odkritji tedanjega sveta.
Zaradi spremenljivosti same materialne kulture kot tudi obredov pokopov
na grobišču se odpirajo možnosti za razumevanje predvsem družbenih di-
namik tega izjemnega časa v človeški preteklosti.
Številni arheološki ostanki, odkriti na omejenem prostoru, so v pre-
teklosti velikokrat predstavljali težave pri tradicionalnih arheoloških in-
terpretacijah. Težko je bilo razločiti med dolgotrajno poselitvijo prostora
in vedno vnovičnim vračanjem na isto mesto, ki je zlilo ostanke mnogih
kratkotrajnih obdobij dejavnosti. Za kulturnozgodovinsko interpretaci-
jo bi to pomenilo, da lahko v primeru kontinuirane poselitve opazujemo
notranjo kulturno evolucijo (materialne) kulture predniških in skupnos-
ti potomcev. V primeru vnovične poselitve pa smo soočeni zgolj z nepove-
zanimi izseki iz kulturnih procesov, za katere domnevamo vzročno pove-
zanost. Upoštevajoč količino arheoloških podatkov kot tudi metodologijo
arheološkega dela lahko slednje le s težavo, kljub trditvam, dokažemo. Vsaj
na naselbinah nam natančna izkopavanja, podprta z analizami materialne
kulture in absolutnimi datacijami, omogočajo prepoznavo ter pojasnitev
51
