Page 58 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
Zaključek
Z opazovanjem točk v topografiji prostora, kot da bi bile slednje odraz prete-
klih družbenih sistemov, pridemo do teme gibanja v prazgodovini. Gibanje
v bistvu zadeva odnose med časom, predmeti, osebami in prostorom. Pri
tem se izpostavlja omrežena narava ljudi in predmetov s posebnim foku-
som na časovnost kot odraz prekrivajočih se tokov trajanja. Razumevanje
gibanja v preteklosti zahteva odmik od tradicionalnih, na terenskih raz-
iskavah temelječim arheoloških ontologij proti fluidnim, na transmisijah
in pogajanjih temelječih študijam (Tilley 1997; Barrett 1999; Knappett 2011;
Harmanşah 2014). Arheologija po svoji naravi razvrsti predmete, dobese-
dno zamrznjene v prostoru, v tridimenzionalne matrice, v najdišča, iz kate-
rih so bili odstranjeni ljudje. Arheologija gibanja pa se odmika od statičnos-
ti in ustvarja nove poti, ki sledijo prestopom meja kontekstualno neločljivo
v mobilnosti predmetov in ljudi (Tilley 1999; Knappett 2011). Ta odmik od
tradicije zahteva recepcijo kontradikcije, kratkotrajne sledi in bežne odno-
se, ki so jih v gibanju zapustili ljudje in stvari. Novi pristopi k mobilnosti
tudi postavljajo visoko stopnjo fleksibilnosti in kreativnosti, predvsem pa
zahtevajo razumevanje konceptov družbenih (pod)elit – tistih, ki niso bile
zgolj mobilne, ampak so imele moč kontrole, reduciranja in stimuliranja
mobilnost (ljudi in predmetov) kot tudi prenehanja teh mobilnosti oziro-
ma njihovo vključitev v grobove in depojske najdbe.
Tako razumevanje bi lahko pojasnilo »kontinuiteto« pokopavanj kot
tudi spreminjanje strukture, kvantitativno kot kvalitativno, grobnih pri-
datkov v grobovih Zavrča. Seveda je tovrstna interpretacija enostavna v
primeru, ko opazujemo bogate grobove z bronastim nakitom in orožjem, ki
jih v populistični arheološki retoriki imenujemo pokopi družbene elite. V
preteklosti so bili razlogi za oblikovanje družbenih elit razlagani z akumu-
lacijo bogastva ali kontrolo nad proizvodnjo oziroma s kombinacijo obeh.
Kasneje so bili dodani še koncepti kontrole nad trgovino na dolge razda-
lje in redistribucijo luksuznih/prestižnih predmetov. Več dejavnikov kot je
bilo dodajanih, neprepričljivejše so postajale razlage, iskanje enega samega
vzroka pa manj verjetno. Enovzročne razlage teh procesov so torej zastare-
le, zato moramo dejavnike, ki so povzročili te dogodke, obravnavati na več
različnih nivojih. Procesi demografskih, ekonomskih in družbenih spre-
memb so bili verjetno posledica klimatskih in tehnoloških sprememb, ki so
pospešile spremembe skupnosti v dinamičnih stanjih ponovnih vzpostavi-
tev družbenih struktur zaradi tehnoloških inovacij in sprememb verskih/
slogovnih dojemanj sveta. V skladu s funkcionalistično teorijo sociologije
56
Zaključek
Z opazovanjem točk v topografiji prostora, kot da bi bile slednje odraz prete-
klih družbenih sistemov, pridemo do teme gibanja v prazgodovini. Gibanje
v bistvu zadeva odnose med časom, predmeti, osebami in prostorom. Pri
tem se izpostavlja omrežena narava ljudi in predmetov s posebnim foku-
som na časovnost kot odraz prekrivajočih se tokov trajanja. Razumevanje
gibanja v preteklosti zahteva odmik od tradicionalnih, na terenskih raz-
iskavah temelječim arheoloških ontologij proti fluidnim, na transmisijah
in pogajanjih temelječih študijam (Tilley 1997; Barrett 1999; Knappett 2011;
Harmanşah 2014). Arheologija po svoji naravi razvrsti predmete, dobese-
dno zamrznjene v prostoru, v tridimenzionalne matrice, v najdišča, iz kate-
rih so bili odstranjeni ljudje. Arheologija gibanja pa se odmika od statičnos-
ti in ustvarja nove poti, ki sledijo prestopom meja kontekstualno neločljivo
v mobilnosti predmetov in ljudi (Tilley 1999; Knappett 2011). Ta odmik od
tradicije zahteva recepcijo kontradikcije, kratkotrajne sledi in bežne odno-
se, ki so jih v gibanju zapustili ljudje in stvari. Novi pristopi k mobilnosti
tudi postavljajo visoko stopnjo fleksibilnosti in kreativnosti, predvsem pa
zahtevajo razumevanje konceptov družbenih (pod)elit – tistih, ki niso bile
zgolj mobilne, ampak so imele moč kontrole, reduciranja in stimuliranja
mobilnost (ljudi in predmetov) kot tudi prenehanja teh mobilnosti oziro-
ma njihovo vključitev v grobove in depojske najdbe.
Tako razumevanje bi lahko pojasnilo »kontinuiteto« pokopavanj kot
tudi spreminjanje strukture, kvantitativno kot kvalitativno, grobnih pri-
datkov v grobovih Zavrča. Seveda je tovrstna interpretacija enostavna v
primeru, ko opazujemo bogate grobove z bronastim nakitom in orožjem, ki
jih v populistični arheološki retoriki imenujemo pokopi družbene elite. V
preteklosti so bili razlogi za oblikovanje družbenih elit razlagani z akumu-
lacijo bogastva ali kontrolo nad proizvodnjo oziroma s kombinacijo obeh.
Kasneje so bili dodani še koncepti kontrole nad trgovino na dolge razda-
lje in redistribucijo luksuznih/prestižnih predmetov. Več dejavnikov kot je
bilo dodajanih, neprepričljivejše so postajale razlage, iskanje enega samega
vzroka pa manj verjetno. Enovzročne razlage teh procesov so torej zastare-
le, zato moramo dejavnike, ki so povzročili te dogodke, obravnavati na več
različnih nivojih. Procesi demografskih, ekonomskih in družbenih spre-
memb so bili verjetno posledica klimatskih in tehnoloških sprememb, ki so
pospešile spremembe skupnosti v dinamičnih stanjih ponovnih vzpostavi-
tev družbenih struktur zaradi tehnoloških inovacij in sprememb verskih/
slogovnih dojemanj sveta. V skladu s funkcionalistično teorijo sociologije
56
