Page 94 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
18, sl. 1–5). Pod pipo je okrogla odprtina oljenke za zrak. Figura na levi čepi
ob peči, verjetno je mojstrov pomočnik. V rokah ima krajši predmet, ki je
postavljen navpično, morda preverja ohlajeno posodo.
V tem trenutku nimamo dokazov za obstoj lokalne proizvodnje rim-
skega stekla na obalnem območju ali v zahodni Sloveniji, nedaleč stran pa
leži Akvileja, kjer je, kot kažejo najdbe, steklarska delavnica delovala že v 1.
stoletju (Mandruzzato in Marcante 2007, 16). Proizvodnja steklenih izdel-
kov oz. pihanje stekla se je na področju današnje Slovenije razvilo v drugi
polovici 1. oziroma na začetku 2. stoletja Najverjetneje so delavnice pred-
vsem pokrivale lokalne potrebe za vsakdanjo rabo. Razvoj obrti je brez
dvoma povezan s širitvijo rimske države na ozemlje današnje Slovenije in z
romanizacijo tega prostora.
2.2 Steklarska proizvodnja v Celeji in Poetovioni
Najdbe steklarskih peči, talilnikov, staljenega stekla in odpadkov proizvo-
dnje, ki jih poznamo iz Celeje in Poetovione, kažejo, da je bila prav v teh
mestih v 1. oziroma 2. stoletju osnovana proizvodnja stekla. Ostanki peči,
kosov surovega stekla, odpadki pihanja in uničeni izdelki so tiste najdbe,
ki dokazujejo obstoj sekundarne proizvodnje stekla, to je izdelave steklenih
posod, v obeh mestih. Obrt je bila odvisna od uvoza surovega stekla, ki so
ga pripravili in talili v sredozemskih centrih primarne proizvodnje in nato
transportirali do delavnic po imperiju.
Dokazi o proizvodnji stekla v Celeji so bili odkriti pri izkopavanjih
leta 1991. Žal ostanki steklarske peči niso bili odkriti, saj so bila izkopava-
nja omejena na območje gradbenega posega, vendar pa so ostanki stekle-
nih kapelj, niti, koščkov staljenega stekla in odpadki z ustja steklarske pipe
neposredni dokazi, da so na tem mestu pihali steklo oz. izdelovali stekle-
no posodje (Lazar 2003a, 214, sl. 57). Količina odpada je precejšnja, amorfni
koščki surovega stekla so pretežno zelenkastega odtenka. Značilni odpadki
za dokaz steklarske proizvodnje so kaplje stekla, ki dokazujejo preverjanje
viskoznosti, steklene niti, ki nastanejo med delom steklopihača in izdela-
vo posode, in odpadki z roba steklarske pipe. Ti so na pogled kot slabo na-
rejeno ustje posode, a so najneposrednejši dokaz o uporabi steklarske pipe
in pihanju posod. Prav tako pomembni so odpadki slabo izdelanih posod,
kot npr. uničeno ustje posode, trakovi, iz katerih so vlekli ročaje, staljeni
fragmenti zavrženih delov itd.; nenazadnje je bil v enega od grobov severne
nekropole priložen polizdelek skodelice (Lazar 2008, sl. 2–3). Ostanki tan-
92
18, sl. 1–5). Pod pipo je okrogla odprtina oljenke za zrak. Figura na levi čepi
ob peči, verjetno je mojstrov pomočnik. V rokah ima krajši predmet, ki je
postavljen navpično, morda preverja ohlajeno posodo.
V tem trenutku nimamo dokazov za obstoj lokalne proizvodnje rim-
skega stekla na obalnem območju ali v zahodni Sloveniji, nedaleč stran pa
leži Akvileja, kjer je, kot kažejo najdbe, steklarska delavnica delovala že v 1.
stoletju (Mandruzzato in Marcante 2007, 16). Proizvodnja steklenih izdel-
kov oz. pihanje stekla se je na področju današnje Slovenije razvilo v drugi
polovici 1. oziroma na začetku 2. stoletja Najverjetneje so delavnice pred-
vsem pokrivale lokalne potrebe za vsakdanjo rabo. Razvoj obrti je brez
dvoma povezan s širitvijo rimske države na ozemlje današnje Slovenije in z
romanizacijo tega prostora.
2.2 Steklarska proizvodnja v Celeji in Poetovioni
Najdbe steklarskih peči, talilnikov, staljenega stekla in odpadkov proizvo-
dnje, ki jih poznamo iz Celeje in Poetovione, kažejo, da je bila prav v teh
mestih v 1. oziroma 2. stoletju osnovana proizvodnja stekla. Ostanki peči,
kosov surovega stekla, odpadki pihanja in uničeni izdelki so tiste najdbe,
ki dokazujejo obstoj sekundarne proizvodnje stekla, to je izdelave steklenih
posod, v obeh mestih. Obrt je bila odvisna od uvoza surovega stekla, ki so
ga pripravili in talili v sredozemskih centrih primarne proizvodnje in nato
transportirali do delavnic po imperiju.
Dokazi o proizvodnji stekla v Celeji so bili odkriti pri izkopavanjih
leta 1991. Žal ostanki steklarske peči niso bili odkriti, saj so bila izkopava-
nja omejena na območje gradbenega posega, vendar pa so ostanki stekle-
nih kapelj, niti, koščkov staljenega stekla in odpadki z ustja steklarske pipe
neposredni dokazi, da so na tem mestu pihali steklo oz. izdelovali stekle-
no posodje (Lazar 2003a, 214, sl. 57). Količina odpada je precejšnja, amorfni
koščki surovega stekla so pretežno zelenkastega odtenka. Značilni odpadki
za dokaz steklarske proizvodnje so kaplje stekla, ki dokazujejo preverjanje
viskoznosti, steklene niti, ki nastanejo med delom steklopihača in izdela-
vo posode, in odpadki z roba steklarske pipe. Ti so na pogled kot slabo na-
rejeno ustje posode, a so najneposrednejši dokaz o uporabi steklarske pipe
in pihanju posod. Prav tako pomembni so odpadki slabo izdelanih posod,
kot npr. uničeno ustje posode, trakovi, iz katerih so vlekli ročaje, staljeni
fragmenti zavrženih delov itd.; nenazadnje je bil v enega od grobov severne
nekropole priložen polizdelek skodelice (Lazar 2008, sl. 2–3). Ostanki tan-
92
