Page 19 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 19
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
dnika, z raziskovanjem rudonosnih območij pa se je ukvarjal tudi
po zaprtju rudnika leta 1977. Mlakar je ob sebi zbral sodelavce, ki
so njegovo delo nadaljevali in zasloveli kot »idrijska geološka šola«.
• Jožef Stefan, eden najpomembnejših fizikov 19. stoletja, je bil rek-
tor dunajske univerze, direktor fizikalnega inštituta dunajske uni-
verze, dekan dunajske filozofske fakultete, ustanovitelj dunajske
šole teoretične fizike in podpredsednik avstrijske akademije zna-
nosti. Leta 1879 je odkril zakon o sevanju črnega telesa, njegov
učenec Boltzmann pa je pet let pozneje zakon tudi teoretično izpe-
ljal. Zakon se zato imenuje Stefan-Boltzmannov zakon in je edini
fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. V zadnjih le-
tih svojega življenja se je Stefan posvetil raziskavam na področju
elektrotehnike. Bil je med ustanovitelji prvega avstrijskega elek-
trotehniškega društva in tudi njegov prvi predsednik. S pomočjo
najboljših pripomočkov in sodelavcev je razvijal metode merjenj
elektrike in s tem prispeval k nastanku moderne elektrotehniške
merilne tehnike. Po njem je poimenovan udarni krater Stefan na
Luni.
• Leta 1881, tri leta po Edisonovem izumu žarnice, je na Kongresnem
trgu v Ljubljani zagorela prva žarnica v Sloveniji, dve leti pozneje
je žarnice dobil še Maribor.
• Edo Šlajmer, po rodu Hrvat, je utemeljitelj moderne kirurgije na
Slovenskem. Medicino je študiral v Gradcu in si z operacijami kma-
lu pridobil mednarodni ugled. Leta 1891 je prišel v Ljubljano in za-
slovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja. V zdravstvo na Sloven-
skem je vpeljal spremembe tako v diagnostiki kot pri operativnih
posegih in v pooperacijski negi.
• Leta 1895 je Ljubljano prizadel uničujoč potres, ki je zavrl rastoči
napredek. Potresu je sledila obnova, ki nosi pečat modernega obli-
kovanja arhitekta Maksa Fabianija.
• Dve leti po potresu je naravoslovec, seizmolog in izumitelj Albin Be-
lar v Ljubljani postavil potresno opazovalnico, ki jo je razvil v prvi
moderni evropski seizmološki sistem v Evropi, skupaj z japonski-
mi pa je bil tudi eden najboljših na svetu. Naprave za merjenje po-
tresov, ki jih je imenoval tremometri, je sam izumljal, med drugim
tudi prvi prenosni potresomer na svetu. Ljubljana je zaradi njegove
dejavnosti postala svetovno središče seizmološke vede.
17
dnika, z raziskovanjem rudonosnih območij pa se je ukvarjal tudi
po zaprtju rudnika leta 1977. Mlakar je ob sebi zbral sodelavce, ki
so njegovo delo nadaljevali in zasloveli kot »idrijska geološka šola«.
• Jožef Stefan, eden najpomembnejših fizikov 19. stoletja, je bil rek-
tor dunajske univerze, direktor fizikalnega inštituta dunajske uni-
verze, dekan dunajske filozofske fakultete, ustanovitelj dunajske
šole teoretične fizike in podpredsednik avstrijske akademije zna-
nosti. Leta 1879 je odkril zakon o sevanju črnega telesa, njegov
učenec Boltzmann pa je pet let pozneje zakon tudi teoretično izpe-
ljal. Zakon se zato imenuje Stefan-Boltzmannov zakon in je edini
fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. V zadnjih le-
tih svojega življenja se je Stefan posvetil raziskavam na področju
elektrotehnike. Bil je med ustanovitelji prvega avstrijskega elek-
trotehniškega društva in tudi njegov prvi predsednik. S pomočjo
najboljših pripomočkov in sodelavcev je razvijal metode merjenj
elektrike in s tem prispeval k nastanku moderne elektrotehniške
merilne tehnike. Po njem je poimenovan udarni krater Stefan na
Luni.
• Leta 1881, tri leta po Edisonovem izumu žarnice, je na Kongresnem
trgu v Ljubljani zagorela prva žarnica v Sloveniji, dve leti pozneje
je žarnice dobil še Maribor.
• Edo Šlajmer, po rodu Hrvat, je utemeljitelj moderne kirurgije na
Slovenskem. Medicino je študiral v Gradcu in si z operacijami kma-
lu pridobil mednarodni ugled. Leta 1891 je prišel v Ljubljano in za-
slovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja. V zdravstvo na Sloven-
skem je vpeljal spremembe tako v diagnostiki kot pri operativnih
posegih in v pooperacijski negi.
• Leta 1895 je Ljubljano prizadel uničujoč potres, ki je zavrl rastoči
napredek. Potresu je sledila obnova, ki nosi pečat modernega obli-
kovanja arhitekta Maksa Fabianija.
• Dve leti po potresu je naravoslovec, seizmolog in izumitelj Albin Be-
lar v Ljubljani postavil potresno opazovalnico, ki jo je razvil v prvi
moderni evropski seizmološki sistem v Evropi, skupaj z japonski-
mi pa je bil tudi eden najboljših na svetu. Naprave za merjenje po-
tresov, ki jih je imenoval tremometri, je sam izumljal, med drugim
tudi prvi prenosni potresomer na svetu. Ljubljana je zaradi njegove
dejavnosti postala svetovno središče seizmološke vede.
17
