Page 20 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
20. stoletje do druge svetovne vojne
Začetek dvajsetega stoletja je močno zaznamovala prva svetovna vojna,
kmalu po njej pa je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. V obdobju do
začetka druge svetovne vojne je bil to eden od najpomembnejših dogod-
kov za razvoj slovenske znanosti.
• Leta 1901 je Ljubljana zgradila električno tramvajsko povezavo in
tako vstopila v 20. stoletje.
• Izumitelj baron Anton Codelli, ki se je med drugim posvečal avto-
mobilizmu, je na začetku 20. stoletja načrtoval rotacijski eksplozij-
ski motor. Bil je tudi prvi, ki je v Ljubljano pripeljal avtomobil. Naj-
bolj se je uveljavil v radijski telegrafiji. Postal je pionir brezžičnega
radijskega povezovanja na daljavo, ki ga je razvijal za avstro-ogrsko
mornarico in zatem za Nemčijo. Vzporedno je razvijal mehanično-
optični televizijski sistem (patentirati mu ga je uspelo šele leta
1928), s katerim se je uvrstil tudi med pionirje televizije.
• Franc Wels, slovenski izumitelj in letalski pionir iz Maribora, je raz-
vil letalsko krilo, ki posnema obliko letečega rastlinskega semena
(alsomitra macrocarpa). Z njim je poletel leta 1906, kar je bil v te-
danji Avstro-Ogrski prvi polet z letalno napravo, težjo od zraka, in
prvi polet s takšnim letalom na svetu.
• Brata Edvard in Jože Rusjan sta bila letalska pionirja, ki sta po šte-
vilu zasnovanih, izdelanih in preizkušenih letal segala v svetovni
vrh. Edvard Rusjan je leta 1909 prvič poletel z letalom na motor-
ni pogon, kar je bil prvi tovrstni polet na Slovenskem in tudi prvi
polet z letalom domače izdelave v tem delu Evrope in na Balkanu.
• Ivan Slokar, gospodarstvenik, zgodovinar, jezikoslovec in letalski
izumitelj, avtor enotne svetovne pisave, ki jo je imenoval linguo-
grafija, je leta 1911 patentiral izum helikopterskega letala z dvema
rotorjema. Takšen helikopter, ki povsem ustreza Slokarjevemu pa-
tentu, so tehnično prvič preizkusili šele 25 let pozneje v Nemčiji.
• Leta 1914 je Julij Nardin, pozneje profesor fizike na ljubljanski me-
dicinski fakulteti, kjer je ustanovil fizikalni inštitut in postal tudi
njegov prvi vodja, razvijal zamisel za samokrmiljeni torpedo in de-
lal na patentu dvostopenjske rakete. V vodi bi tak projektil postal
torpedo na lasten pogon. Nardin je pri svojem raziskovanju prišel
tudi do izdelave releja, ki je deloval kot elektronka, in se zapisal
med začetnike moderne kibernetike na Slovenskem.
18
20. stoletje do druge svetovne vojne
Začetek dvajsetega stoletja je močno zaznamovala prva svetovna vojna,
kmalu po njej pa je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani. V obdobju do
začetka druge svetovne vojne je bil to eden od najpomembnejših dogod-
kov za razvoj slovenske znanosti.
• Leta 1901 je Ljubljana zgradila električno tramvajsko povezavo in
tako vstopila v 20. stoletje.
• Izumitelj baron Anton Codelli, ki se je med drugim posvečal avto-
mobilizmu, je na začetku 20. stoletja načrtoval rotacijski eksplozij-
ski motor. Bil je tudi prvi, ki je v Ljubljano pripeljal avtomobil. Naj-
bolj se je uveljavil v radijski telegrafiji. Postal je pionir brezžičnega
radijskega povezovanja na daljavo, ki ga je razvijal za avstro-ogrsko
mornarico in zatem za Nemčijo. Vzporedno je razvijal mehanično-
optični televizijski sistem (patentirati mu ga je uspelo šele leta
1928), s katerim se je uvrstil tudi med pionirje televizije.
• Franc Wels, slovenski izumitelj in letalski pionir iz Maribora, je raz-
vil letalsko krilo, ki posnema obliko letečega rastlinskega semena
(alsomitra macrocarpa). Z njim je poletel leta 1906, kar je bil v te-
danji Avstro-Ogrski prvi polet z letalno napravo, težjo od zraka, in
prvi polet s takšnim letalom na svetu.
• Brata Edvard in Jože Rusjan sta bila letalska pionirja, ki sta po šte-
vilu zasnovanih, izdelanih in preizkušenih letal segala v svetovni
vrh. Edvard Rusjan je leta 1909 prvič poletel z letalom na motor-
ni pogon, kar je bil prvi tovrstni polet na Slovenskem in tudi prvi
polet z letalom domače izdelave v tem delu Evrope in na Balkanu.
• Ivan Slokar, gospodarstvenik, zgodovinar, jezikoslovec in letalski
izumitelj, avtor enotne svetovne pisave, ki jo je imenoval linguo-
grafija, je leta 1911 patentiral izum helikopterskega letala z dvema
rotorjema. Takšen helikopter, ki povsem ustreza Slokarjevemu pa-
tentu, so tehnično prvič preizkusili šele 25 let pozneje v Nemčiji.
• Leta 1914 je Julij Nardin, pozneje profesor fizike na ljubljanski me-
dicinski fakulteti, kjer je ustanovil fizikalni inštitut in postal tudi
njegov prvi vodja, razvijal zamisel za samokrmiljeni torpedo in de-
lal na patentu dvostopenjske rakete. V vodi bi tak projektil postal
torpedo na lasten pogon. Nardin je pri svojem raziskovanju prišel
tudi do izdelave releja, ki je deloval kot elektronka, in se zapisal
med začetnike moderne kibernetike na Slovenskem.
18
