Page 21 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 21
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
• Janez Puh, slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, se je
najprej ukvarjal s kolesi in leta 1889 kot prvi na svetu izdelal bici-
kel z dvema enako velikima kolesoma. Nadaljeval je z motocikli in
avtomobili. Svoj prvi avtomobilski model je izdelal že leta 1901, do
leta 1914 pa jih je razvil čez deset in z njimi zalagal avstrijski dvor.
• Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, ki je sloven-
skim znanstvenikom omogočila, da se izobražujejo in razvijajo v
Sloveniji. Med prvimi univerzitetnimi profesorji ljubljanske uni-
verze so bili mednarodno priznani slovenski znanstveniki. Josip
Plemelj, eden najpomembnejših matematikov na začetku 20. sto-
letja in prvi rektor univerze, je zaslovel z več dosežki, najvidnejši
med njimi je iz leta 1906, ko mu je uspelo rešiti Riemannov pro-
blem diferencialnih enačb, za kar so si zaman prizadevali številni
drugi matematiki. Kemik Maks Samec, utemeljitelj moderne kemij-
ske znanosti na Slovenskem, se je proslavil s preučevanjem škroba
in z drugimi dosežki v koloidni kemiji. Prvi Samčev asistent in za-
tem redni profesor je postal kemik Marius Rebek, ki se je ukvarjal z
organsko kemijo, pozneje pa je kot profesor in predstojnik delal na
inštitutu za kemijo in tehnologijo papirja in celuloze v Gradcu. Mi-
lan Vidmar, strojni inženir, elektrotehnik in šahovski velemojster,
je začetnik znanstveno utemeljene elektrotehnike na Slovenskem.
Zaradi dosežkov v elektrotehniki, še posebno na področju transfor-
matorjev, je užival svetovni sloves. Jože Plečnik, najpomembnejši
slovenski arhitekt, je mednarodno slavo dosegel z deli na Duna-
ju, v Pragi in v Sloveniji, še posebno v Ljubljani, ki ji je v poznih
dvajsetih letih prejšnjega stoletja vtisnil tak pečat, da jo pogosto
imenujemo kar Plečnikova Ljubljana.
• Zdravnik in kemik Friderik Pregl, rojen v Ljubljani, je večino časa
preživel v Gradcu, kjer je razvil mikroanalizne postopke za organ-
sko kemijo. Za svoje dosežke je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado
in s tem postal doslej edini nobelovec slovenskega rodu.
• Ivan Regen, zoofiziolog in začetnik znanstvene bioakustike, je ko-
nec 19. in v prvi polovici 20. stoletja raziskoval žuželke in njihovo
sporazumevanje, še posebej oglašanje murnov, in si v bližini Duna-
ja uredil prvo geobiološko postajo v Evropi. Kot pionir na področju
bioakustike je razvijal tako izvirne metode dela kot eksperimental-
ne pripomočke, potrebne za raziskave.
• Leta 1933 je bil v Ljubljani zgrajen Nebotičnik, takrat najvišja sta-
19
• Janez Puh, slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, se je
najprej ukvarjal s kolesi in leta 1889 kot prvi na svetu izdelal bici-
kel z dvema enako velikima kolesoma. Nadaljeval je z motocikli in
avtomobili. Svoj prvi avtomobilski model je izdelal že leta 1901, do
leta 1914 pa jih je razvil čez deset in z njimi zalagal avstrijski dvor.
• Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, ki je sloven-
skim znanstvenikom omogočila, da se izobražujejo in razvijajo v
Sloveniji. Med prvimi univerzitetnimi profesorji ljubljanske uni-
verze so bili mednarodno priznani slovenski znanstveniki. Josip
Plemelj, eden najpomembnejših matematikov na začetku 20. sto-
letja in prvi rektor univerze, je zaslovel z več dosežki, najvidnejši
med njimi je iz leta 1906, ko mu je uspelo rešiti Riemannov pro-
blem diferencialnih enačb, za kar so si zaman prizadevali številni
drugi matematiki. Kemik Maks Samec, utemeljitelj moderne kemij-
ske znanosti na Slovenskem, se je proslavil s preučevanjem škroba
in z drugimi dosežki v koloidni kemiji. Prvi Samčev asistent in za-
tem redni profesor je postal kemik Marius Rebek, ki se je ukvarjal z
organsko kemijo, pozneje pa je kot profesor in predstojnik delal na
inštitutu za kemijo in tehnologijo papirja in celuloze v Gradcu. Mi-
lan Vidmar, strojni inženir, elektrotehnik in šahovski velemojster,
je začetnik znanstveno utemeljene elektrotehnike na Slovenskem.
Zaradi dosežkov v elektrotehniki, še posebno na področju transfor-
matorjev, je užival svetovni sloves. Jože Plečnik, najpomembnejši
slovenski arhitekt, je mednarodno slavo dosegel z deli na Duna-
ju, v Pragi in v Sloveniji, še posebno v Ljubljani, ki ji je v poznih
dvajsetih letih prejšnjega stoletja vtisnil tak pečat, da jo pogosto
imenujemo kar Plečnikova Ljubljana.
• Zdravnik in kemik Friderik Pregl, rojen v Ljubljani, je večino časa
preživel v Gradcu, kjer je razvil mikroanalizne postopke za organ-
sko kemijo. Za svoje dosežke je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado
in s tem postal doslej edini nobelovec slovenskega rodu.
• Ivan Regen, zoofiziolog in začetnik znanstvene bioakustike, je ko-
nec 19. in v prvi polovici 20. stoletja raziskoval žuželke in njihovo
sporazumevanje, še posebej oglašanje murnov, in si v bližini Duna-
ja uredil prvo geobiološko postajo v Evropi. Kot pionir na področju
bioakustike je razvijal tako izvirne metode dela kot eksperimental-
ne pripomočke, potrebne za raziskave.
• Leta 1933 je bil v Ljubljani zgrajen Nebotičnik, takrat najvišja sta-
19
