Page 22 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
Glavni mejniki slovenske znanosti do druge svetovne vojne
novanjska stavba v Evropi (tudi najvišja železobetonska stavba v
Srednji Evropi in na Balkanu ter najvišja stavba v Kraljevini Jugo-
slaviji). Trinajstnadstropna zgradba, visoka 70,35 metrov, ki jo je
projektiral arhitekt Vladimir Šubic, je bila narejena po principih po-
tresno varne gradnje – statik Stanko Dimnik je pri izračunu statike
po kompleksnem japonskem modelu upošteval 35-kratni potresni
faktor.
• Fran Jesenko, mednarodno uveljavljeni botanik in rastlinski gene-
tik, aktiven v prvi polovici 20. stoletja, je bil prvi, ki je uspešno kri-
žal pšenico ter rž in vzgojil rodne potomce, in prvi, ki je dokazal,
da Mendlov zakon genetike velja tudi za rastlinske hibride.
• V obdobju med letoma 1923 in 1925, ko so se glavni tehnološki pre-
boji dogajali v drugih delih sveta, je pomorec in izumitelj Miroslav
Štumberger razvijal raketni motor na tekoče gorivo.
• Pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik Noordung je
prvi izračunal osnove za postavitev geostacionarnega komunika-
cijskega satelita in za bivalno vesoljsko postajo. Zaradi svojih idej
in izdelanega načrta za prodor v vesolje, ki ga je leta 1929 objavil
v knjigi Problem potovanja po vesolju – raketni motor, velja za enega
od utemeljiteljev kozmonavtike.
• Med takratnimi raziskovalci sta bila mednarodno priznana tudi
Vladimir Šlebinger, elektroinženir, energetik in hidrolog, ki je v le-
tih 1930–1933 na inštitutu Heinricha Hertza sodeloval pri prilago-
ditvi katodne cevi za televizijo, in slovenski jedrski fizik Elmer Re-
bolj, ki je sodeloval z Enricom Fermijem, očetom prvega jedrskega
reaktorja.
• Tridesetim letom prejšnjega stoletja je dal velik pečat inženir ele-
ktrotehnike in strokovnjak za mehaniko Anton Kuhelj, ki je pred
drugo svetovno vojno izdelal več uspešnih letal.
• Leta 1938, tik pred drugo svetovno vojno, je bila v Ljubljani usta-
novljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti (sa zu). Veči-
na raziskovalnega dela danes poteka preko njenega raziskovalnega
centra, ki je bil leta 1991 sestavljen iz 14 inštitutov. Mnogi od in-
štitutov so poimenovani po najbolj uveljavljenih strokovnjakih za
posamezna področje. Inštitut za slovenski jezik je tako poimeno-
van po Franu Ramovšu, enem od ključnih slovenskih jezikoslovcev,
zgodovinski inštitut po Milku Kosu, ki je posvetil osrednji del svo-
jih raziskav izvoru, migracijam in adaptaciji Slovencev v Sloveni-
20
novanjska stavba v Evropi (tudi najvišja železobetonska stavba v
Srednji Evropi in na Balkanu ter najvišja stavba v Kraljevini Jugo-
slaviji). Trinajstnadstropna zgradba, visoka 70,35 metrov, ki jo je
projektiral arhitekt Vladimir Šubic, je bila narejena po principih po-
tresno varne gradnje – statik Stanko Dimnik je pri izračunu statike
po kompleksnem japonskem modelu upošteval 35-kratni potresni
faktor.
• Fran Jesenko, mednarodno uveljavljeni botanik in rastlinski gene-
tik, aktiven v prvi polovici 20. stoletja, je bil prvi, ki je uspešno kri-
žal pšenico ter rž in vzgojil rodne potomce, in prvi, ki je dokazal,
da Mendlov zakon genetike velja tudi za rastlinske hibride.
• V obdobju med letoma 1923 in 1925, ko so se glavni tehnološki pre-
boji dogajali v drugih delih sveta, je pomorec in izumitelj Miroslav
Štumberger razvijal raketni motor na tekoče gorivo.
• Pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik Noordung je
prvi izračunal osnove za postavitev geostacionarnega komunika-
cijskega satelita in za bivalno vesoljsko postajo. Zaradi svojih idej
in izdelanega načrta za prodor v vesolje, ki ga je leta 1929 objavil
v knjigi Problem potovanja po vesolju – raketni motor, velja za enega
od utemeljiteljev kozmonavtike.
• Med takratnimi raziskovalci sta bila mednarodno priznana tudi
Vladimir Šlebinger, elektroinženir, energetik in hidrolog, ki je v le-
tih 1930–1933 na inštitutu Heinricha Hertza sodeloval pri prilago-
ditvi katodne cevi za televizijo, in slovenski jedrski fizik Elmer Re-
bolj, ki je sodeloval z Enricom Fermijem, očetom prvega jedrskega
reaktorja.
• Tridesetim letom prejšnjega stoletja je dal velik pečat inženir ele-
ktrotehnike in strokovnjak za mehaniko Anton Kuhelj, ki je pred
drugo svetovno vojno izdelal več uspešnih letal.
• Leta 1938, tik pred drugo svetovno vojno, je bila v Ljubljani usta-
novljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti (sa zu). Veči-
na raziskovalnega dela danes poteka preko njenega raziskovalnega
centra, ki je bil leta 1991 sestavljen iz 14 inštitutov. Mnogi od in-
štitutov so poimenovani po najbolj uveljavljenih strokovnjakih za
posamezna področje. Inštitut za slovenski jezik je tako poimeno-
van po Franu Ramovšu, enem od ključnih slovenskih jezikoslovcev,
zgodovinski inštitut po Milku Kosu, ki je posvetil osrednji del svo-
jih raziskav izvoru, migracijam in adaptaciji Slovencev v Sloveni-
20
