Page 28 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
1 Obdobje po drugi svetovni vojni
vede (antropologija, ekonomske vede, pravne vede, politične vede, orga-
nizacijske vede, sociologija, psihologija, lingvistika, izobraževanje, de-
mografija, družbena geografija), humanistične vede (filozofija, zgodo-
vinske vede, vede o jeziku in književnosti, umetnostne vede, etnologija
in etnografija, telesnokulturne vede).
Ob vsem tem je slovenska znanost premogla kar nekaj velike in zah-
tevne raziskovalne opreme, kot so reaktor t rig a, Van de Graaffov po-
speševalnik, jedrski magnetnoresonančni (n m r) spektrometri visoke
ločljivosti, masni spektrometri visoke ločljivosti, magnetnoresonančni
(m r) tomografi, naprave za analizo mikrostrukture in površine, raču-
nalniki z veliko zmogljivostjo, ca d sistemi, naprave za študij genetske-
ga inženiringa, molekularne biologije, biokemije in biotehnologije.
Kot kaže slika proračunskega financiranja (slika 3.3 na strani 47), smo
v osemdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj podvojili proračunska vla-
ganja v znanost. Glede na odstotke b dp, namenjene znanosti, smo s
tem nekaj let pred in nekaj let po 1991 presegali evropsko povprečje
vlaganja v znanost. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih novi
obliki financiranja podiplomskega študija – mladim raziskovalcem – ter
nabavi raziskovalne opreme in novemu raziskovalnemu področju mo-
lekularne biologije. Razmerje med financiranjem inštitutov in univerz
je bilo 60 : 40 odstotkov v korist inštitutov. Glavni financer znanosti
pred letom 1991 je bila rss, ki je delovala od leta 1971 (njen predhodnik,
Sklad Borisa Kidriča, pa od leta 1953). Financiranje znanosti je poteka-
lo prek dveh instrumentov stabilnega financiranja: Usmerjenega razi-
skovalnega programa (u rp) za temeljne raziskave (70 ) in Posebnih
raziskovalnih skupnosti (p ors) za aplikativne raziskave (30 ).
Toda če se ozremo na mednarodno primerljive indikatorje znanstve-
ne odličnosti, ugotovimo, da je bila raven znanstvenih objav skromna,
glede na članke, ki jih obravnava w o s, je dosegala le polovico evrop-
skega povprečja, glede na mednarodno odmevnost – število citatov na
milijon prebivalcev – pa še manj, komaj tretjino evropskega povprečja.
Tudi povprečna citiranost del (citati na članek) kaže na njihovo slabo
odmevnost, saj smo tudi tu dosegli le polovico evropskega povprečja. Pa
vendar lahko rečemo, da takratna slovenska znanost nikakor ni sodila
med neurejena področja, nasprotno, bila je na presenetljivo visoki ravni.
Po merilih znanstvene odličnosti je krepko prednjačila pred drugimi no-
vimi kandidatkami za članstvo v e u. Po citiranosti naših člankov smo
dosegli dvakrat boljši rezultat kot vzhodnoevropske, res pa tudi polo-
vico slabšega kot sredozemske države. Leta 1992 s polovice slovenskih
26
vede (antropologija, ekonomske vede, pravne vede, politične vede, orga-
nizacijske vede, sociologija, psihologija, lingvistika, izobraževanje, de-
mografija, družbena geografija), humanistične vede (filozofija, zgodo-
vinske vede, vede o jeziku in književnosti, umetnostne vede, etnologija
in etnografija, telesnokulturne vede).
Ob vsem tem je slovenska znanost premogla kar nekaj velike in zah-
tevne raziskovalne opreme, kot so reaktor t rig a, Van de Graaffov po-
speševalnik, jedrski magnetnoresonančni (n m r) spektrometri visoke
ločljivosti, masni spektrometri visoke ločljivosti, magnetnoresonančni
(m r) tomografi, naprave za analizo mikrostrukture in površine, raču-
nalniki z veliko zmogljivostjo, ca d sistemi, naprave za študij genetske-
ga inženiringa, molekularne biologije, biokemije in biotehnologije.
Kot kaže slika proračunskega financiranja (slika 3.3 na strani 47), smo
v osemdesetih letih prejšnjega stoletja skoraj podvojili proračunska vla-
ganja v znanost. Glede na odstotke b dp, namenjene znanosti, smo s
tem nekaj let pred in nekaj let po 1991 presegali evropsko povprečje
vlaganja v znanost. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih novi
obliki financiranja podiplomskega študija – mladim raziskovalcem – ter
nabavi raziskovalne opreme in novemu raziskovalnemu področju mo-
lekularne biologije. Razmerje med financiranjem inštitutov in univerz
je bilo 60 : 40 odstotkov v korist inštitutov. Glavni financer znanosti
pred letom 1991 je bila rss, ki je delovala od leta 1971 (njen predhodnik,
Sklad Borisa Kidriča, pa od leta 1953). Financiranje znanosti je poteka-
lo prek dveh instrumentov stabilnega financiranja: Usmerjenega razi-
skovalnega programa (u rp) za temeljne raziskave (70 ) in Posebnih
raziskovalnih skupnosti (p ors) za aplikativne raziskave (30 ).
Toda če se ozremo na mednarodno primerljive indikatorje znanstve-
ne odličnosti, ugotovimo, da je bila raven znanstvenih objav skromna,
glede na članke, ki jih obravnava w o s, je dosegala le polovico evrop-
skega povprečja, glede na mednarodno odmevnost – število citatov na
milijon prebivalcev – pa še manj, komaj tretjino evropskega povprečja.
Tudi povprečna citiranost del (citati na članek) kaže na njihovo slabo
odmevnost, saj smo tudi tu dosegli le polovico evropskega povprečja. Pa
vendar lahko rečemo, da takratna slovenska znanost nikakor ni sodila
med neurejena področja, nasprotno, bila je na presenetljivo visoki ravni.
Po merilih znanstvene odličnosti je krepko prednjačila pred drugimi no-
vimi kandidatkami za članstvo v e u. Po citiranosti naših člankov smo
dosegli dvakrat boljši rezultat kot vzhodnoevropske, res pa tudi polo-
vico slabšega kot sredozemske države. Leta 1992 s polovice slovenskih
26
