Page 33 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
2 Kateri so glavni mejniki
v slovenski znanosti
po letu 1991?
Znanost je integralni del širšega področja raziskav in razvoja. Vključe-
na je v prizadevanja za družbeni napredek, kulturni razvoj in zaščito
okolja. Raziskave in razvoj so področje, ki poteka tako na raziskovalnih
ustanovah (univerze in inštituti) kot v gospodarstvu.
Financiranje
Slovenija je po letu 1991 krepko povečala sredstva, namenjena raziska-
vam in razvoju (pri tem upoštevamo tako raziskovalne ustanove kot go-
spodarstvo). To velja predvsem za vlaganja v gospodarstvo, ki so po letu
2009 prehitela evropsko povprečje. Prvi razlog za povečanje je spodbu-
dna davčna zakonodaja, sprejeta leta 2007, ki ponuja davčne olajšave
za vlaganja v raziskave in razvoj, drugi razlog je precejšnja državna po-
moč gospodarstvu v zadnjem desetletju. Kot lahko sklepamo po podat-
kih, imajo vlaganja v raziskave in razvoj neposreden vpliv na blagostanje
družbe.
Toda povečevanje b dp, izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva
in skladen razvoj države – vse to je odvisno ne le od vlaganj v raziskave
in razvoj, temveč tudi od drugih dejavnikov. V poglavju o financiranju
so predstavljena nekatera dejstva, ki podpirajo trditev, da raziskave in
razvoj ne spadajo med bistvene razloge, zaradi katerih Slovenija v zad-
njih 25 letih ni napredovala toliko, kot bi si želeli.
Proračunsko financiranje slovenske znanosti v javnih raziskovalnih
organizacijah (j r o), ki se je z vpeljavo programa Mladi raziskovalci v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja krepko povečalo, se v celotnem ob-
dobju samostojne Slovenije žal krepko zmanjšuje. Kljub temu, da so se
v zadnjih desetih letih v proračunih univerz in inštitutov precej pove-
čala evropska sredstva in sredstva gospodarstva, je celotni obseg finan-
ciranja okoli 80 odstotkov evropskega povprečja. Knjiga ponuja možne
razlage za take trende.
Kaj pa rezultati znanosti – so bila sredstva porabljena učinkovito?
Kakšna je kakovost naše znanosti v okviru mednarodnih primerjav?
31
v slovenski znanosti
po letu 1991?
Znanost je integralni del širšega področja raziskav in razvoja. Vključe-
na je v prizadevanja za družbeni napredek, kulturni razvoj in zaščito
okolja. Raziskave in razvoj so področje, ki poteka tako na raziskovalnih
ustanovah (univerze in inštituti) kot v gospodarstvu.
Financiranje
Slovenija je po letu 1991 krepko povečala sredstva, namenjena raziska-
vam in razvoju (pri tem upoštevamo tako raziskovalne ustanove kot go-
spodarstvo). To velja predvsem za vlaganja v gospodarstvo, ki so po letu
2009 prehitela evropsko povprečje. Prvi razlog za povečanje je spodbu-
dna davčna zakonodaja, sprejeta leta 2007, ki ponuja davčne olajšave
za vlaganja v raziskave in razvoj, drugi razlog je precejšnja državna po-
moč gospodarstvu v zadnjem desetletju. Kot lahko sklepamo po podat-
kih, imajo vlaganja v raziskave in razvoj neposreden vpliv na blagostanje
družbe.
Toda povečevanje b dp, izboljševanje konkurenčnosti gospodarstva
in skladen razvoj države – vse to je odvisno ne le od vlaganj v raziskave
in razvoj, temveč tudi od drugih dejavnikov. V poglavju o financiranju
so predstavljena nekatera dejstva, ki podpirajo trditev, da raziskave in
razvoj ne spadajo med bistvene razloge, zaradi katerih Slovenija v zad-
njih 25 letih ni napredovala toliko, kot bi si želeli.
Proračunsko financiranje slovenske znanosti v javnih raziskovalnih
organizacijah (j r o), ki se je z vpeljavo programa Mladi raziskovalci v
osemdesetih letih prejšnjega stoletja krepko povečalo, se v celotnem ob-
dobju samostojne Slovenije žal krepko zmanjšuje. Kljub temu, da so se
v zadnjih desetih letih v proračunih univerz in inštitutov precej pove-
čala evropska sredstva in sredstva gospodarstva, je celotni obseg finan-
ciranja okoli 80 odstotkov evropskega povprečja. Knjiga ponuja možne
razlage za take trende.
Kaj pa rezultati znanosti – so bila sredstva porabljena učinkovito?
Kakšna je kakovost naše znanosti v okviru mednarodnih primerjav?
31
