Page 26 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
1 Obdobje po drugi svetovni vojni
najprej delal kot raziskovalec na področju elektrooptike (periskopi za
polarne podmornice), potem pa je organiziral raziskovanje laserjev za
vesoljski program. Prodornih slovenskih znanstvenikov in intelektual-
cev je bilo v tujini seveda še več, o čemer ne nazadnje priča tudi delo
Jožeta (Josepha) Velikonje Who’s Who of Slovene Descent in the United
States (Velikonja in Lenček, 1995).
Slovenija je imela leta 1991 tudi odlične raziskovalce na področju ke-
mije, med njimi Davorina Dolarja na področju ionskih izmenjav in po-
lielektrolitov, Miha Tišlerja na področju sinteze novih, pretežno hete-
rocikličnih organskih spojin in Marka Zlokarnika (Nemčija), čigar razi-
skovanje pri nemškem podjetju Bayer a g je odpiralo znatne možnosti
učinkovitih ekoloških rešitev pri čiščenju odpadnih voda.
Širok nabor raziskovalcev je deloval v tehniških znanostih. Na pod-
ročju kibernetike je Janez Peklenik razvil koncept decentraliziranih ter
visoko avtomatiziranih in fleksibilno povezanih stanovanjskih enot.
Raziskovalec na področju elektronike in biokibernetike Lojze Vodovnik
je razvil osnovo za učinkovito električno stimulacijo z vrsto aplikacij,
posebej uporabnih v medicini. Aleš Strojnik je eden od tistih vrhunskih
ekspertov, ki doma niso našli pravih priložnosti in so uspeli v tujini.
Strojnik je kot raziskovalec na področju elektronske mikroskopije in z
njo povezane letalske industrije deloval v z da.
Na področju raziskav v medicini je Slovenija prav tako dosegala med-
narodno priznane rezultate, na primer pri preučevanju prenosa signa-
lov po živcu, kjer sta do pomembnih odkritij prišla Andrej O. Župančič
in Miroslav Brzin, oba z Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani.
Najvidnejši slovenski znanstvenik na področju medicine je bil v tem ča-
su Joseph Milič - Emili, raziskovalec na področju fiziologije in mehanike
dihanja, ki se uvršča med 1000 najbolj citiranih svetovnih raziskovalcev.
Znanstveno raziskovanje Marije Us - Krašovec, pri katerem je sodelova-
la s kolegi v tujini, je pripeljalo do razvoja in široke uporabe nove meto-
de za hitro in nebolečo diagnozo raka. Miro Košak, srčni kirurg in ute-
meljitelj kardiovaskularne kirurgije v Sloveniji, je prvi na svetu izvedel
avtotransplantacijo srca, Marku Godini, specialistu za plastično kirur-
gijo, pa je leta 1984 prvemu na svetu uspelo ponovno uspešno pritrditi
odtrgano roko. Igor Mekjevič je med tistimi znanstveniki, ki so si ugled
pridobili najprej v tujini, in sicer v Kanadi, kjer je prišel do zanimivih
rezultatov pri študiju učinkov povečanega zračnega pritiska, nato pa je
v domovini vpeljal hiperbarične komore in s tem pripomogel k razvoju
novega področja medicine. Podoben je primer Berte Jereb, ki je ena od
24
najprej delal kot raziskovalec na področju elektrooptike (periskopi za
polarne podmornice), potem pa je organiziral raziskovanje laserjev za
vesoljski program. Prodornih slovenskih znanstvenikov in intelektual-
cev je bilo v tujini seveda še več, o čemer ne nazadnje priča tudi delo
Jožeta (Josepha) Velikonje Who’s Who of Slovene Descent in the United
States (Velikonja in Lenček, 1995).
Slovenija je imela leta 1991 tudi odlične raziskovalce na področju ke-
mije, med njimi Davorina Dolarja na področju ionskih izmenjav in po-
lielektrolitov, Miha Tišlerja na področju sinteze novih, pretežno hete-
rocikličnih organskih spojin in Marka Zlokarnika (Nemčija), čigar razi-
skovanje pri nemškem podjetju Bayer a g je odpiralo znatne možnosti
učinkovitih ekoloških rešitev pri čiščenju odpadnih voda.
Širok nabor raziskovalcev je deloval v tehniških znanostih. Na pod-
ročju kibernetike je Janez Peklenik razvil koncept decentraliziranih ter
visoko avtomatiziranih in fleksibilno povezanih stanovanjskih enot.
Raziskovalec na področju elektronike in biokibernetike Lojze Vodovnik
je razvil osnovo za učinkovito električno stimulacijo z vrsto aplikacij,
posebej uporabnih v medicini. Aleš Strojnik je eden od tistih vrhunskih
ekspertov, ki doma niso našli pravih priložnosti in so uspeli v tujini.
Strojnik je kot raziskovalec na področju elektronske mikroskopije in z
njo povezane letalske industrije deloval v z da.
Na področju raziskav v medicini je Slovenija prav tako dosegala med-
narodno priznane rezultate, na primer pri preučevanju prenosa signa-
lov po živcu, kjer sta do pomembnih odkritij prišla Andrej O. Župančič
in Miroslav Brzin, oba z Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani.
Najvidnejši slovenski znanstvenik na področju medicine je bil v tem ča-
su Joseph Milič - Emili, raziskovalec na področju fiziologije in mehanike
dihanja, ki se uvršča med 1000 najbolj citiranih svetovnih raziskovalcev.
Znanstveno raziskovanje Marije Us - Krašovec, pri katerem je sodelova-
la s kolegi v tujini, je pripeljalo do razvoja in široke uporabe nove meto-
de za hitro in nebolečo diagnozo raka. Miro Košak, srčni kirurg in ute-
meljitelj kardiovaskularne kirurgije v Sloveniji, je prvi na svetu izvedel
avtotransplantacijo srca, Marku Godini, specialistu za plastično kirur-
gijo, pa je leta 1984 prvemu na svetu uspelo ponovno uspešno pritrditi
odtrgano roko. Igor Mekjevič je med tistimi znanstveniki, ki so si ugled
pridobili najprej v tujini, in sicer v Kanadi, kjer je prišel do zanimivih
rezultatov pri študiju učinkov povečanega zračnega pritiska, nato pa je
v domovini vpeljal hiperbarične komore in s tem pripomogel k razvoju
novega področja medicine. Podoben je primer Berte Jereb, ki je ena od
24
