Page 29 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Obdobje po drugi svetovni vojni 1
raziskovalnih področij ni bil objavljen niti en članek v zgornji četrtini
najkakovostnejših revij (A ) in enako velja tudi za raziskovalne organi-
zacije – polovica med njimi ni imela ene same objave v kategoriji A (po
podatkih Sicrisa, http://www.sicris.si). Imeli smo torej skupine, ki so bi-
le zelo dobre (Institut »Jožef Stefan«, skupine na univerzah), hkrati pa
ogromno področij, kjer mednarodno primerljive znanstvene kakovosti
ni bilo.
Deleža raziskav in razvoja v gospodarstvu ter sodelovanja med gospo-
darstvom in znanostjo sta, tako kot sama znanost, ob nastanku sloven-
ske države dosegala približno polovico evropskega povprečja; to velja za
neposredno spodbujanje razvoja v gospodarstvu v obliki državnih sub-
vencij in za delež, namenjen raziskavam in razvoju v gospodarstvu. rss
je s programom p ors vzpostavila sistem, preko katerega je financirala
znanost, ki jo je obenem sofinanciralo gospodarstvo; podoben sistem
so aplikativni projekti, ki jih je zatem razvilo ministrstvo za znanost in
jih danes razpisuje a rrs.
Gospodarstvo je imelo takrat kakovostna razvojna jedra. Tu bi velja-
lo posebej omeniti Iskro, ki je zaposlovala velik del slovenske tehnične
inteligence, vendar sistem žal ni obstal. Izjemen vzpon in potem hiter
propad je doživela Iskra Delta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja
največji evropski proizvajalec osebnih računalnikov, pomemben izvo-
znik v Sovjetsko zvezo in investitor na Kitajskem (Škrubej, 2013). Po
podatkih iz leta 1993 je bilo v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 50
doktorjev znanosti, kar je pomenilo tri odstotke vseh doktorjev znano-
sti. Sredstva za raziskave in razvoj so v celoti štela 184 milijonov do-
larjev, od tega je bilo 45 odstotkov namenjenih vlaganju v raziskave v
gospodarstvu (Komac, Bavec, Penca, Vrenko, Semolič in Godina, 1994).
Za mednarodno sodelovanje, ki je prineslo sporazume z mnogimi
državami, je od začetka osemdesetih let skrbela ustanova z a m t e s.
Posebej dejavno je bilo sodelovanje z agencijami o z n (u n dp, u n i -
d o, w ho, u n e s co, ia e a), z nekaterimi mednarodnimi organizacija-
mi (t e m p u s, p h a re, co s t, e u re k a), regionalnimi organizacijami
(Alpe Jadran, cei) in mednarodnimi centri (cern, icg eb, ic t p), ži-
vahno znanstveno sodelovanje je potekalo z evropskimi državami, kot
so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Avstrija, pa tudi z neevropskimi,
predvsem z z da, Japonsko in Avstralijo.
rss je v znanosti uveljavila visoko stopnjo avtonomije pa tudi tran-
sparentnosti, saj je od leta 1954 letno objavljala podrobna finančna po-
ročila o porabi sredstev za znanstveno dejavnost. Delovale so pomemb-
27
raziskovalnih področij ni bil objavljen niti en članek v zgornji četrtini
najkakovostnejših revij (A ) in enako velja tudi za raziskovalne organi-
zacije – polovica med njimi ni imela ene same objave v kategoriji A (po
podatkih Sicrisa, http://www.sicris.si). Imeli smo torej skupine, ki so bi-
le zelo dobre (Institut »Jožef Stefan«, skupine na univerzah), hkrati pa
ogromno področij, kjer mednarodno primerljive znanstvene kakovosti
ni bilo.
Deleža raziskav in razvoja v gospodarstvu ter sodelovanja med gospo-
darstvom in znanostjo sta, tako kot sama znanost, ob nastanku sloven-
ske države dosegala približno polovico evropskega povprečja; to velja za
neposredno spodbujanje razvoja v gospodarstvu v obliki državnih sub-
vencij in za delež, namenjen raziskavam in razvoju v gospodarstvu. rss
je s programom p ors vzpostavila sistem, preko katerega je financirala
znanost, ki jo je obenem sofinanciralo gospodarstvo; podoben sistem
so aplikativni projekti, ki jih je zatem razvilo ministrstvo za znanost in
jih danes razpisuje a rrs.
Gospodarstvo je imelo takrat kakovostna razvojna jedra. Tu bi velja-
lo posebej omeniti Iskro, ki je zaposlovala velik del slovenske tehnične
inteligence, vendar sistem žal ni obstal. Izjemen vzpon in potem hiter
propad je doživela Iskra Delta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja
največji evropski proizvajalec osebnih računalnikov, pomemben izvo-
znik v Sovjetsko zvezo in investitor na Kitajskem (Škrubej, 2013). Po
podatkih iz leta 1993 je bilo v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 50
doktorjev znanosti, kar je pomenilo tri odstotke vseh doktorjev znano-
sti. Sredstva za raziskave in razvoj so v celoti štela 184 milijonov do-
larjev, od tega je bilo 45 odstotkov namenjenih vlaganju v raziskave v
gospodarstvu (Komac, Bavec, Penca, Vrenko, Semolič in Godina, 1994).
Za mednarodno sodelovanje, ki je prineslo sporazume z mnogimi
državami, je od začetka osemdesetih let skrbela ustanova z a m t e s.
Posebej dejavno je bilo sodelovanje z agencijami o z n (u n dp, u n i -
d o, w ho, u n e s co, ia e a), z nekaterimi mednarodnimi organizacija-
mi (t e m p u s, p h a re, co s t, e u re k a), regionalnimi organizacijami
(Alpe Jadran, cei) in mednarodnimi centri (cern, icg eb, ic t p), ži-
vahno znanstveno sodelovanje je potekalo z evropskimi državami, kot
so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Avstrija, pa tudi z neevropskimi,
predvsem z z da, Japonsko in Avstralijo.
rss je v znanosti uveljavila visoko stopnjo avtonomije pa tudi tran-
sparentnosti, saj je od leta 1954 letno objavljala podrobna finančna po-
ročila o porabi sredstev za znanstveno dejavnost. Delovale so pomemb-
27
