Page 30 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 30
1 Obdobje po drugi svetovni vojni
ne infrastrukturne ustanove, kot sta a rn e s (takrat Yunac), ki je Slove-
niji omogočal mednarodne internetne povezave, takrat sicer prisotne le
v akademskem svetu, in i z u m (takrat rcu m), ki je vzpostavil integri-
ran knjižnično-informacijski sistem cobiss (takrat Jubib) in ga pove-
zal z bibliografijami raziskovalcev. Knjižnice imajo v Sloveniji ugledno
tradicijo, posebej Narodna univerzitetna knjižnica (n u k), ki se ponaša
z več kot 200-letno tradicijo in je leta 1991 sodila med tristo največjih
svetovnih knjižnic. Drugi dve pomembni knjižnici sta bili takrat v Slove-
niji še Centralna tehniška knjižnica in Univerzitetna knjižnica Maribor,
svoje knjižnice pa so imeli tudi raziskovalni inštituti, med njimi je bila
posebej obsežna knjižnica Instituta »Jožef Stefan«.
Do leta 1991 se je v slovenski raziskovalni srenji le malo razpravljalo
o enakopravnosti spolov ter o etičnih standardih raziskav in pomenu
nacionalnega jezika, vendar tudi v drugih evropskih državah ni bilo bi-
stveno drugače.
Slovenski znanstveniki za mednarodno razumevanje
in priznanje Slovenije
Delo, 3. julij 1991
Dostojanstven in odločen odpor prebivalcev Slovenije proti z ničimer iz-
zvani brutalni vojaški agresiji na našo samostojno in neodvisno državo
je izredno odmeval v celotnem svetu. Žal je še vedno tako, da se države
rojevajo skoraj izključno z vojno in nasiljem, in zato so se možnosti za
dosti hitrejše mednarodno priznanje Slovenije zelo povečale.
Javno mnenje v številnih zahodnih državah nam je zelo naklonjeno,
do podobnega premika pa (pre)počasi prihaja tudi v odločujočih poli-
tičnih krogih. Očitno pa je, da sta v številnih pomembnih tujih okoljih
še vedno premalo prisotna znanje in zavedanje, in sicer po eni strani o
pravih vzrokih jugoslovanske krize, po drugi pa o žal neuspešnih, števil-
nih in dolgotrajnih slovenskih prizadevanjih za miroljubno in sodobno
preurejanje jugoslovanske skupnosti.
Številni slovenski raziskovalci so s strokovnimi in osebnimi vezmi
vpeti v mednarodno znanstveno skupnost, ki v sodobnih državah pred-
stavlja pomemben segment javnega mnenja in tudi političnega priti-
ska. Zato pozivam vse raziskovalce v Sloveniji, da izkoristijo vse dosto-
pne komunikacijske možnosti (faksimile, elektronska pošta, telefon) in
z obveščanjem svojih kolegov v tujini omogočajo ustreznejšo obveščanje
tujine o stanju v Sloveniji, o okoliščinah pri razreševanju jugoslovanske
28
ne infrastrukturne ustanove, kot sta a rn e s (takrat Yunac), ki je Slove-
niji omogočal mednarodne internetne povezave, takrat sicer prisotne le
v akademskem svetu, in i z u m (takrat rcu m), ki je vzpostavil integri-
ran knjižnično-informacijski sistem cobiss (takrat Jubib) in ga pove-
zal z bibliografijami raziskovalcev. Knjižnice imajo v Sloveniji ugledno
tradicijo, posebej Narodna univerzitetna knjižnica (n u k), ki se ponaša
z več kot 200-letno tradicijo in je leta 1991 sodila med tristo največjih
svetovnih knjižnic. Drugi dve pomembni knjižnici sta bili takrat v Slove-
niji še Centralna tehniška knjižnica in Univerzitetna knjižnica Maribor,
svoje knjižnice pa so imeli tudi raziskovalni inštituti, med njimi je bila
posebej obsežna knjižnica Instituta »Jožef Stefan«.
Do leta 1991 se je v slovenski raziskovalni srenji le malo razpravljalo
o enakopravnosti spolov ter o etičnih standardih raziskav in pomenu
nacionalnega jezika, vendar tudi v drugih evropskih državah ni bilo bi-
stveno drugače.
Slovenski znanstveniki za mednarodno razumevanje
in priznanje Slovenije
Delo, 3. julij 1991
Dostojanstven in odločen odpor prebivalcev Slovenije proti z ničimer iz-
zvani brutalni vojaški agresiji na našo samostojno in neodvisno državo
je izredno odmeval v celotnem svetu. Žal je še vedno tako, da se države
rojevajo skoraj izključno z vojno in nasiljem, in zato so se možnosti za
dosti hitrejše mednarodno priznanje Slovenije zelo povečale.
Javno mnenje v številnih zahodnih državah nam je zelo naklonjeno,
do podobnega premika pa (pre)počasi prihaja tudi v odločujočih poli-
tičnih krogih. Očitno pa je, da sta v številnih pomembnih tujih okoljih
še vedno premalo prisotna znanje in zavedanje, in sicer po eni strani o
pravih vzrokih jugoslovanske krize, po drugi pa o žal neuspešnih, števil-
nih in dolgotrajnih slovenskih prizadevanjih za miroljubno in sodobno
preurejanje jugoslovanske skupnosti.
Številni slovenski raziskovalci so s strokovnimi in osebnimi vezmi
vpeti v mednarodno znanstveno skupnost, ki v sodobnih državah pred-
stavlja pomemben segment javnega mnenja in tudi političnega priti-
ska. Zato pozivam vse raziskovalce v Sloveniji, da izkoristijo vse dosto-
pne komunikacijske možnosti (faksimile, elektronska pošta, telefon) in
z obveščanjem svojih kolegov v tujini omogočajo ustreznejšo obveščanje
tujine o stanju v Sloveniji, o okoliščinah pri razreševanju jugoslovanske
28
