Page 25 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
1 Obdobje po drugi svetovni
vojni – kje je bila slovenska
znanost leta 1991?
Institut »Jožef Stefan«, ki je leta 1949 nastal iz Fizikalnega instituta pri
sa zu (ustanovljenega leta 1946), se je postopoma razvil v največjo slo-
vensko raziskovalno organizacijo po drugi svetovni vojni. Leta 1991 je
zaposloval približno tisoč raziskovalcev in drugega osebja ter sledil sve-
tovnim raziskovalnim trendom na vsaj desetih področjih. Zelo aktiven
je bil pri mednarodni izmenjavi znanja in raziskovalcev. Veliko sloven-
skih raziskovalcev z inštituta je sodelovalo z uveljavljenimi ustanovami
v tujini; imeli so mednarodni sloves, med njimi že ustanovitelj inštituta
Anton Peterlin, strokovnjak na področju velemolekul in polimerizaci-
je. Inštitut je vzdrževal stike z bivšimi zaposlenimi, ki so delali v tujini.
Raziskovalci oddelka za biokemijo, ki jih je takrat vodil Vito Turk, so ime
inštituta uporabili za poimenovanje nove substance – stefin (cistatinski
inhibitor) –, ki so jo izolirali iz človeške krvi.
Drugi največji naravoslovni inštitut je bil Kemijski inštitut (takrat po-
imenovan po Borisu Kidriču), ki ga je ustanovil Maks Samec, sicer član
prve ekipe profesorjev na ljubljanski univerzi, najprepoznavnejši razi-
skovalec inštituta pa je bil Dušan Hadži, svetovno znan po raziskavah
vodikove vezi. Na področju kemije je treba omeniti še kemijski center,
pridružen ljubljanski univerzi, ki je pridobil status Unescovega centra
za kemijske študije, vodila pa ga je Aleksandra Kornhauser.
Med najrazvitejša znanstvena področja v Sloveniji je leta 1991 spa-
dala fizika. Delo Roberta Blinca na področjih fizike trdne snovi, feroe-
lektrikov in jedrske magnetne resonance je bilo v središču raziskoval-
nih aktivnosti Instituta »Jožef Stefan«. Številni slovenski fiziki pa so se
uveljavljali v tujini. Savo Bratož (Pariz) je bil zelo prodoren v raziskavah
molekularnega gibanja v tekočinah, Bibijana Čujec (Kanada) in Dušan
Povh (Nemčija) sta se pri raziskovanju elementarnih delcev ukvarjala
s problemi antimaterije. Dva slovenska znanstvenika sta bila pomemb-
na sodelavca vesoljske agencije n a sa: vrhunski fizik nizkih temperatur
Dušan Petrič in elektrotehnik Anton Mavretič, ki je delal na elektron-
skih sistemih za detektorje na vesoljskih sondah. Ciril Pipan (z da) je
23
vojni – kje je bila slovenska
znanost leta 1991?
Institut »Jožef Stefan«, ki je leta 1949 nastal iz Fizikalnega instituta pri
sa zu (ustanovljenega leta 1946), se je postopoma razvil v največjo slo-
vensko raziskovalno organizacijo po drugi svetovni vojni. Leta 1991 je
zaposloval približno tisoč raziskovalcev in drugega osebja ter sledil sve-
tovnim raziskovalnim trendom na vsaj desetih področjih. Zelo aktiven
je bil pri mednarodni izmenjavi znanja in raziskovalcev. Veliko sloven-
skih raziskovalcev z inštituta je sodelovalo z uveljavljenimi ustanovami
v tujini; imeli so mednarodni sloves, med njimi že ustanovitelj inštituta
Anton Peterlin, strokovnjak na področju velemolekul in polimerizaci-
je. Inštitut je vzdrževal stike z bivšimi zaposlenimi, ki so delali v tujini.
Raziskovalci oddelka za biokemijo, ki jih je takrat vodil Vito Turk, so ime
inštituta uporabili za poimenovanje nove substance – stefin (cistatinski
inhibitor) –, ki so jo izolirali iz človeške krvi.
Drugi največji naravoslovni inštitut je bil Kemijski inštitut (takrat po-
imenovan po Borisu Kidriču), ki ga je ustanovil Maks Samec, sicer član
prve ekipe profesorjev na ljubljanski univerzi, najprepoznavnejši razi-
skovalec inštituta pa je bil Dušan Hadži, svetovno znan po raziskavah
vodikove vezi. Na področju kemije je treba omeniti še kemijski center,
pridružen ljubljanski univerzi, ki je pridobil status Unescovega centra
za kemijske študije, vodila pa ga je Aleksandra Kornhauser.
Med najrazvitejša znanstvena področja v Sloveniji je leta 1991 spa-
dala fizika. Delo Roberta Blinca na področjih fizike trdne snovi, feroe-
lektrikov in jedrske magnetne resonance je bilo v središču raziskoval-
nih aktivnosti Instituta »Jožef Stefan«. Številni slovenski fiziki pa so se
uveljavljali v tujini. Savo Bratož (Pariz) je bil zelo prodoren v raziskavah
molekularnega gibanja v tekočinah, Bibijana Čujec (Kanada) in Dušan
Povh (Nemčija) sta se pri raziskovanju elementarnih delcev ukvarjala
s problemi antimaterije. Dva slovenska znanstvenika sta bila pomemb-
na sodelavca vesoljske agencije n a sa: vrhunski fizik nizkih temperatur
Dušan Petrič in elektrotehnik Anton Mavretič, ki je delal na elektron-
skih sistemih za detektorje na vesoljskih sondah. Ciril Pipan (z da) je
23
