Page 89 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
2-1996 Znanstvena odličnost 5
1993-1997
1994-19981.2
1995-19991.0
1996–20000.8
1997–20010.6
1998–20020.4
1999–20030.2
2000–20040.0
2001–2005
2002–2006Slika 5.3 Povprečna citiranost člankov (citati na članek) za eu in Slovenijo
2003–2007iz baze w o s
2004–2008
2005–2009Temno – Slovenija, svetlo – e u-28. Po podatkih a r r s (https://www.arrs.gov.si/sl/
2006–2010analize/odlicnost).
2007–2011
2008–2012dosegala komaj tretjino evropskega povprečja, medtem ko danes pred-
2009–2013stavlja 150 odstotkov evropskega povprečja. Slika 5.1 na prejšnji strani
2010–2014kaže rast citiranosti slovenskih člankov v primerjavi z eu.
2011–2015
2012–2016Na rezultate citiranosti slovenskih znanstvenih člankov smo lahko
zelo ponosni. Kot vidimo na sliki 5.2 na prejšnji strani (podatki so sicer
dostopni samo od leta 2000), so podobni rezultati tudi za število sloven-
skih znanstvenih člankov, ki sodijo v zgornjo desetino najbolj citiranih
člankov.
Celo delež slovenskih znanstvenih člankov, ki so se uvrstili med en
odstotek najbolj citiranih člankov v najodmevnejših znanstvenih publi-
kacijah, je podoben in seveda navdušujoč.
Vendar pa podatki, ki upoštevajo relativni faktor vpliva (razmerje
med citati in številom člankov za Slovenijo glede na ta koeficient v med-
narodnem merilu), kažejo na nenavadno anomalijo slovenskega znan-
stvenega raziskovanja. Na eni strani Slovenija beleži visoko citiranost
najboljših del, na drugi pa veliko število malo ali nič citiranih člankov,
kar se odraža v razmeroma nizkem relativnem faktorju mednarodnega
vpliva (slika 5.3).
Glavni razlog za nizki relativni faktor je že omenjeno nadpovpreč-
no veliko število nikoli citiranih niti avtocitiranih znanstvenih člankov
(43 ). To dejstvo kaže na razdrobljenost znanstvenega raziskovanja v
Sloveniji, preveliko število objav in drobljenje raziskovalnih rezultatov.
Predvsem za člane programskih in projektnih skupin je povsem nespre-
jemljivo, da članki, ki jih objavijo njihovi člani, niso med seboj povezani
87
1993-1997
1994-19981.2
1995-19991.0
1996–20000.8
1997–20010.6
1998–20020.4
1999–20030.2
2000–20040.0
2001–2005
2002–2006Slika 5.3 Povprečna citiranost člankov (citati na članek) za eu in Slovenijo
2003–2007iz baze w o s
2004–2008
2005–2009Temno – Slovenija, svetlo – e u-28. Po podatkih a r r s (https://www.arrs.gov.si/sl/
2006–2010analize/odlicnost).
2007–2011
2008–2012dosegala komaj tretjino evropskega povprečja, medtem ko danes pred-
2009–2013stavlja 150 odstotkov evropskega povprečja. Slika 5.1 na prejšnji strani
2010–2014kaže rast citiranosti slovenskih člankov v primerjavi z eu.
2011–2015
2012–2016Na rezultate citiranosti slovenskih znanstvenih člankov smo lahko
zelo ponosni. Kot vidimo na sliki 5.2 na prejšnji strani (podatki so sicer
dostopni samo od leta 2000), so podobni rezultati tudi za število sloven-
skih znanstvenih člankov, ki sodijo v zgornjo desetino najbolj citiranih
člankov.
Celo delež slovenskih znanstvenih člankov, ki so se uvrstili med en
odstotek najbolj citiranih člankov v najodmevnejših znanstvenih publi-
kacijah, je podoben in seveda navdušujoč.
Vendar pa podatki, ki upoštevajo relativni faktor vpliva (razmerje
med citati in številom člankov za Slovenijo glede na ta koeficient v med-
narodnem merilu), kažejo na nenavadno anomalijo slovenskega znan-
stvenega raziskovanja. Na eni strani Slovenija beleži visoko citiranost
najboljših del, na drugi pa veliko število malo ali nič citiranih člankov,
kar se odraža v razmeroma nizkem relativnem faktorju mednarodnega
vpliva (slika 5.3).
Glavni razlog za nizki relativni faktor je že omenjeno nadpovpreč-
no veliko število nikoli citiranih niti avtocitiranih znanstvenih člankov
(43 ). To dejstvo kaže na razdrobljenost znanstvenega raziskovanja v
Sloveniji, preveliko število objav in drobljenje raziskovalnih rezultatov.
Predvsem za člane programskih in projektnih skupin je povsem nespre-
jemljivo, da članki, ki jih objavijo njihovi člani, niso med seboj povezani
87
