Page 94 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
6 Slovenski inovacijski sistem
50
45 5 20
40
35 9 14 2 16
13
30 21 7
25 10 eu-28
19
20
8
15 16 Slovenija
10 12
11 18 4
15
5 17 3
0
0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5
Slika 6.1 Primerjava med bdp na prebivalca in vlaganji v rr
Ordinata – bdp na prebivalca (v 1000 eu r), abscisa – vlaganja v rr v odstotkih bdp.
Začetek puščice – 1994, konec puščice – 2014. Države: 1 – Avstrija, 2 – Belgija, 3 – Bolga-
rija, 4 – Češka, 5 – Danska, 6 – Finska, 7 – Francija, 8 – Grčija, 9 – Irska, 10 – Italija, 11 –
Latvija, 12 – Madžarska, 13 – Nemčija, 14 – Nizozemska, 15 – Poljska, 16 – Portugalska,
17 – Romunija, 18 – Slovaška, 19 – Španija, 20 – Švedska, 21 – Velika Britanija; za druge
države eu nimamo podatka za leto 1995. Podatek o višini bdp za eu-28 je povzet po
sliki 3.1 na strani 44. Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
gič, na bdp vpliva še veliko drugih dejavnikov, rr pa je le eno od kolesc,
ki poganjajo delovanje države.
Kaj v okviru grafikona lahko razberemo o Sloveniji? Njen bdp se je v
dvajsetih leti zelo povečal, vendar je ostal pod evropskim povprečjem,
še bolj pa so se povečala sredstva, namenjena vlaganju v rr, ki so se
dvignila celo nad evropsko povprečje. Zasluge za takšno povečanje ima
predvsem gospodarski delež vlaganj v rr. Kaj je razlog za to, da se Slo-
venija ne razvija hitreje? Če hočemo na vprašanje odgovoriti, moramo
najprej dognati, kakšen je izkoristek slovenskih vlaganj v rr, kar po-
skušamo tudi v tej knjigi, in kako učinkovito je pri tem delovanje drugih
družbenih podsistemov.
Kdaj naš prevod finske pravljice?
Delo, 8. maj 2004
V zadnjih nekaj mesecih smo lahko tako rekoč na vseh ravneh slišali po-
zive, naj se Slovenija razvojno zgleduje po Finski, oziroma ugotovitve o
tem, da jo že posnemamo. Pred tem je bila kot naša vzornica navadno
omenjana Irska, ki v tej vlogi sicer še vedno ostaja, a je zdaj zdrknila
92
50
45 5 20
40
35 9 14 2 16
13
30 21 7
25 10 eu-28
19
20
8
15 16 Slovenija
10 12
11 18 4
15
5 17 3
0
0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5
Slika 6.1 Primerjava med bdp na prebivalca in vlaganji v rr
Ordinata – bdp na prebivalca (v 1000 eu r), abscisa – vlaganja v rr v odstotkih bdp.
Začetek puščice – 1994, konec puščice – 2014. Države: 1 – Avstrija, 2 – Belgija, 3 – Bolga-
rija, 4 – Češka, 5 – Danska, 6 – Finska, 7 – Francija, 8 – Grčija, 9 – Irska, 10 – Italija, 11 –
Latvija, 12 – Madžarska, 13 – Nemčija, 14 – Nizozemska, 15 – Poljska, 16 – Portugalska,
17 – Romunija, 18 – Slovaška, 19 – Španija, 20 – Švedska, 21 – Velika Britanija; za druge
države eu nimamo podatka za leto 1995. Podatek o višini bdp za eu-28 je povzet po
sliki 3.1 na strani 44. Po podatkih Eurostata (http://ec.europa.eu/eurostat).
gič, na bdp vpliva še veliko drugih dejavnikov, rr pa je le eno od kolesc,
ki poganjajo delovanje države.
Kaj v okviru grafikona lahko razberemo o Sloveniji? Njen bdp se je v
dvajsetih leti zelo povečal, vendar je ostal pod evropskim povprečjem,
še bolj pa so se povečala sredstva, namenjena vlaganju v rr, ki so se
dvignila celo nad evropsko povprečje. Zasluge za takšno povečanje ima
predvsem gospodarski delež vlaganj v rr. Kaj je razlog za to, da se Slo-
venija ne razvija hitreje? Če hočemo na vprašanje odgovoriti, moramo
najprej dognati, kakšen je izkoristek slovenskih vlaganj v rr, kar po-
skušamo tudi v tej knjigi, in kako učinkovito je pri tem delovanje drugih
družbenih podsistemov.
Kdaj naš prevod finske pravljice?
Delo, 8. maj 2004
V zadnjih nekaj mesecih smo lahko tako rekoč na vseh ravneh slišali po-
zive, naj se Slovenija razvojno zgleduje po Finski, oziroma ugotovitve o
tem, da jo že posnemamo. Pred tem je bila kot naša vzornica navadno
omenjana Irska, ki v tej vlogi sicer še vedno ostaja, a je zdaj zdrknila
92
