Page 90 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
5 Znanstvena odličnost
(avtocitirani). Odsotnost avtocitiranosti je samo eden od znakov ome-
njene problematike, do katere prihaja zato, ker raziskovalci v projektni
skupini med seboj niso dovolj povezani. Dobre rezultate pri projektni
skupini namreč lahko prinese le poglobljeno raziskovanje, ki pa je re-
zultat medsebojnega sodelovanja in skupnih prizadevanj pri izbrani te-
matiki.
Drugi razlog je v nedoslednem navajanju ustanov v primeru soav-
torstev, saj precejšnje število slovenskih raziskovalcev v člankih, ki so
plod raziskav, povezanih z njihovim gostovanjem v tujini, ne navaja svo-
je matične slovenske ustanove. Matična država oziroma raziskovalna
ustanova za raziskovalce očitno ni referenčna. Takšnih člankov je po na-
ši oceni do 10 odstotkov in so v povprečju med bolj citiranimi.
Izjemna rast znanstvene odličnosti v Sloveniji je, še posebno v za-
dnjem desetletju, rezultat koordiniranih ukrepov znanstvene politike.
To je poudarila tudi revija Nature, ki je v prispevku o znanosti v vzho-
dnoevropskih državah 25 let po padcu berlinskega zidu citirala mojo iz-
javo: »Znanstveniki so se morali naučiti, da so zdaj znanstveni rezultati
edini kriterij pri zagotavljanju sredstev za raziskovanje. To je bil teža-
ven proces, ki pa je znanosti v tem delu sveta prinesel velik napredek.«
(Abbott in Schiermeier, 2014) a rrs je uvedla ocenjevalne postopke, pri
katerih sodelujejo samo ugledni tuji raziskovalci, ki so precej prevetrili
slovenski znanstveni prostor. Nanj so vplivali s svojimi standardi kvali-
tete, obenem pa se je z njimi razrešil konflikt interesov in s tem bistveno
izboljšal ocenjevalni postopek. arrs je pri vstopnih pogojih vedno upo-
števala kriterije znanstvene odličnosti, tako kvaliteto revij, v katerih so
objavljeni prispevki, kar spodbuja ambicioznost raziskovalcev, kot citi-
ranost objav, ki odličnost nadgrajuje.
Zmagovita enačba?
Delo, 6. maj 2011
Predlanskega septembra sem bila s skupino evropskih znanstvenih no-
vinarjev na obisku Helmholtzovih inštitutov v Nemčiji, med katerimi je
bil tudi raziskovalni center Karlsruhe (Forschungszentrum Karlsruhe).
Toda ob imenu centra in vsakega od njegovih inštitutov se je pojavljala
tudi kratica k i t. Pojasnili so nam, da se omenjeni raziskovalni center
povezuje s tamkajšnjo univerzo v skupno institucijo ki t – Tehnološki
center Karlsruhe. Le nekaj dni za tem, z oktobrom 2009, je uradno ob-
stajal samo še kit, kar pomeni, da sta svoji dotedanji imeni po skoraj tri
88
(avtocitirani). Odsotnost avtocitiranosti je samo eden od znakov ome-
njene problematike, do katere prihaja zato, ker raziskovalci v projektni
skupini med seboj niso dovolj povezani. Dobre rezultate pri projektni
skupini namreč lahko prinese le poglobljeno raziskovanje, ki pa je re-
zultat medsebojnega sodelovanja in skupnih prizadevanj pri izbrani te-
matiki.
Drugi razlog je v nedoslednem navajanju ustanov v primeru soav-
torstev, saj precejšnje število slovenskih raziskovalcev v člankih, ki so
plod raziskav, povezanih z njihovim gostovanjem v tujini, ne navaja svo-
je matične slovenske ustanove. Matična država oziroma raziskovalna
ustanova za raziskovalce očitno ni referenčna. Takšnih člankov je po na-
ši oceni do 10 odstotkov in so v povprečju med bolj citiranimi.
Izjemna rast znanstvene odličnosti v Sloveniji je, še posebno v za-
dnjem desetletju, rezultat koordiniranih ukrepov znanstvene politike.
To je poudarila tudi revija Nature, ki je v prispevku o znanosti v vzho-
dnoevropskih državah 25 let po padcu berlinskega zidu citirala mojo iz-
javo: »Znanstveniki so se morali naučiti, da so zdaj znanstveni rezultati
edini kriterij pri zagotavljanju sredstev za raziskovanje. To je bil teža-
ven proces, ki pa je znanosti v tem delu sveta prinesel velik napredek.«
(Abbott in Schiermeier, 2014) a rrs je uvedla ocenjevalne postopke, pri
katerih sodelujejo samo ugledni tuji raziskovalci, ki so precej prevetrili
slovenski znanstveni prostor. Nanj so vplivali s svojimi standardi kvali-
tete, obenem pa se je z njimi razrešil konflikt interesov in s tem bistveno
izboljšal ocenjevalni postopek. arrs je pri vstopnih pogojih vedno upo-
števala kriterije znanstvene odličnosti, tako kvaliteto revij, v katerih so
objavljeni prispevki, kar spodbuja ambicioznost raziskovalcev, kot citi-
ranost objav, ki odličnost nadgrajuje.
Zmagovita enačba?
Delo, 6. maj 2011
Predlanskega septembra sem bila s skupino evropskih znanstvenih no-
vinarjev na obisku Helmholtzovih inštitutov v Nemčiji, med katerimi je
bil tudi raziskovalni center Karlsruhe (Forschungszentrum Karlsruhe).
Toda ob imenu centra in vsakega od njegovih inštitutov se je pojavljala
tudi kratica k i t. Pojasnili so nam, da se omenjeni raziskovalni center
povezuje s tamkajšnjo univerzo v skupno institucijo ki t – Tehnološki
center Karlsruhe. Le nekaj dni za tem, z oktobrom 2009, je uradno ob-
stajal samo še kit, kar pomeni, da sta svoji dotedanji imeni po skoraj tri
88
