Page 85 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
dbujanje sodelovanja z gospodarstvom in drugimi deli družbe 4
še naprej pisati dolgoročno naravnane razvojne predloge in se jeziti na
slabe politike, naše neustrezne predpise in zakone ali pa na lizbonsko
strategijo.
Med neuradnim kramljanjem na eni od teh razprav smo slišali tudi,
vsaj sprva, čudaško vprašanje: Kaj imajo skupnega molotovke na grških
ulicah in lizbonska strategija Unije? Odgovoru, da prav ničesar, bi lah-
ko dodali, da grška tragedija odseva neučinkovitost omenjenega evrop-
skega dokumenta. Kajti tako poveličevan dogovor med članicami e u o
ukrepih, s katerimi naj bi Unija po prvotnem dogovoru že do leta 2010
postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospo-
darstvo na svetu, se je že po nekaj letih pokazal kot najmanj časovno
utemeljen projekt, danes pa kljub podaljšanemu roku vanj pravzaprav
verjame samo še Evropska komisija.
Kot vemo, so lizbonski dogovor izpolnjevale predvsem članice, ki so
bile že prej razvojno naravnane, druge pa so v letih Lizbone samo še bolj
zaostale, kar se je izrazito pokazalo v času recesije in končno eksplodi-
ralo na grških ulicah . . . Očitno si lahko Slovenija varno prihodnost za-
gotovi samo, če tvega razvojni preboj in s tem ostane v družbi uspešnih.
Znanstveniki imajo zdaj priložnost, da res naredijo nekaj velikega, ne
da bi se jim bilo zato treba neposredno vključiti v visoko politiko. Dati
morajo samo to, kar jim menda gre najbolje – nove ideje. Tveganje pa
bodo tako ali tako delili z vsemi nami.
83
še naprej pisati dolgoročno naravnane razvojne predloge in se jeziti na
slabe politike, naše neustrezne predpise in zakone ali pa na lizbonsko
strategijo.
Med neuradnim kramljanjem na eni od teh razprav smo slišali tudi,
vsaj sprva, čudaško vprašanje: Kaj imajo skupnega molotovke na grških
ulicah in lizbonska strategija Unije? Odgovoru, da prav ničesar, bi lah-
ko dodali, da grška tragedija odseva neučinkovitost omenjenega evrop-
skega dokumenta. Kajti tako poveličevan dogovor med članicami e u o
ukrepih, s katerimi naj bi Unija po prvotnem dogovoru že do leta 2010
postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospo-
darstvo na svetu, se je že po nekaj letih pokazal kot najmanj časovno
utemeljen projekt, danes pa kljub podaljšanemu roku vanj pravzaprav
verjame samo še Evropska komisija.
Kot vemo, so lizbonski dogovor izpolnjevale predvsem članice, ki so
bile že prej razvojno naravnane, druge pa so v letih Lizbone samo še bolj
zaostale, kar se je izrazito pokazalo v času recesije in končno eksplodi-
ralo na grških ulicah . . . Očitno si lahko Slovenija varno prihodnost za-
gotovi samo, če tvega razvojni preboj in s tem ostane v družbi uspešnih.
Znanstveniki imajo zdaj priložnost, da res naredijo nekaj velikega, ne
da bi se jim bilo zato treba neposredno vključiti v visoko politiko. Dati
morajo samo to, kar jim menda gre najbolje – nove ideje. Tveganje pa
bodo tako ali tako delili z vsemi nami.
83
