Page 87 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
5 Znanstvena odličnost
Rezultat se pri večini človeških dejavnosti veže na količino opravljenega
dela, pri znanosti pa je na prvem mestu kakovost raziskovalnega dela.
Znanstvena odličnost zato igra odločilno vlogo pri razvoju znanosti, kar
seveda velja tudi za slovensko znanost. V svetu ni nikakršne dileme, ali
dati prednost znanstveni odličnosti ali aplikativnosti, v Sloveniji pa se
na to temo neprestano razplamtevajo razprave. Ključni tehnološki pre-
boji so vedno povezani z odlično znanostjo, nikoli s povprečnostjo. Tudi
za raziskovalce, ki se posvetijo aplikativnim področjem, je takšno izho-
dišče zelo pomembno. Zanimiv je podatek, da se prodorne znanstvene
raziskave v Sloveniji opravijo tudi v okviru gospodarskih družb, tako
kot je sicer marsikje po svetu.
Kako je s slovensko znanstveno odličnostjo? Najbolje, da pri tehtanju
odgovora uporabimo uveljavljene mednarodne primerjave – znanstve-
ne objave in citiranost. Pri tem moramo imeti v mislih, da znanstvena
odličnost vsebuje izvrstnost, prebojnost, vrhunskost znanstvenih vse-
bin, odkritij in novosti, ki pa se jih resda meri glede na znanstvenikovo
bibliografijo: štejeta številčnost objav in mednarodni ugled revij oziro-
ma znanstvenih založb, kjer so objave izšle, enako pa velja tudi za citate.
Odmevnost večinoma sovpada z odličnostjo, a ne povsem, saj je upora-
ba bibliometrije kot merila za izbiro projektov vplivala tudi na razisko-
valce, ki so se ji začeli prilagajati, da bi dosegli čim boljše rezultate.
Slovenija je bila do leta 1991 na področju znanosti razmeroma zapr-
ta država, število objav, ki jih beleži mednarodna baza Web of Science
(w o s) z obravnavo okoli 14.000 znanstvenih revij z vsega sveta, je ta-
krat dosegalo približno polovico evropskega povprečja, če podatke nor-
miramo po številu prebivalcev. V zgolj 25 letih se je to število povzpelo
na dvakratnik evropskega povprečja. Število objav v revijah, indeksira-
nih v w o s, je začelo rasti takoj po letu 1991, kar deloma res lahko pripi-
šemo tudi psihološkemu učinku samostojnosti in večje odprtosti (Juž-
nič in Santos, 1993). Vsekakor pomeni objava v reviji, ki je uvrščena v
bazo w o s, pomemben znak kvalitete, a v razvitem znanstvenem sve-
85
Rezultat se pri večini človeških dejavnosti veže na količino opravljenega
dela, pri znanosti pa je na prvem mestu kakovost raziskovalnega dela.
Znanstvena odličnost zato igra odločilno vlogo pri razvoju znanosti, kar
seveda velja tudi za slovensko znanost. V svetu ni nikakršne dileme, ali
dati prednost znanstveni odličnosti ali aplikativnosti, v Sloveniji pa se
na to temo neprestano razplamtevajo razprave. Ključni tehnološki pre-
boji so vedno povezani z odlično znanostjo, nikoli s povprečnostjo. Tudi
za raziskovalce, ki se posvetijo aplikativnim področjem, je takšno izho-
dišče zelo pomembno. Zanimiv je podatek, da se prodorne znanstvene
raziskave v Sloveniji opravijo tudi v okviru gospodarskih družb, tako
kot je sicer marsikje po svetu.
Kako je s slovensko znanstveno odličnostjo? Najbolje, da pri tehtanju
odgovora uporabimo uveljavljene mednarodne primerjave – znanstve-
ne objave in citiranost. Pri tem moramo imeti v mislih, da znanstvena
odličnost vsebuje izvrstnost, prebojnost, vrhunskost znanstvenih vse-
bin, odkritij in novosti, ki pa se jih resda meri glede na znanstvenikovo
bibliografijo: štejeta številčnost objav in mednarodni ugled revij oziro-
ma znanstvenih založb, kjer so objave izšle, enako pa velja tudi za citate.
Odmevnost večinoma sovpada z odličnostjo, a ne povsem, saj je upora-
ba bibliometrije kot merila za izbiro projektov vplivala tudi na razisko-
valce, ki so se ji začeli prilagajati, da bi dosegli čim boljše rezultate.
Slovenija je bila do leta 1991 na področju znanosti razmeroma zapr-
ta država, število objav, ki jih beleži mednarodna baza Web of Science
(w o s) z obravnavo okoli 14.000 znanstvenih revij z vsega sveta, je ta-
krat dosegalo približno polovico evropskega povprečja, če podatke nor-
miramo po številu prebivalcev. V zgolj 25 letih se je to število povzpelo
na dvakratnik evropskega povprečja. Število objav v revijah, indeksira-
nih v w o s, je začelo rasti takoj po letu 1991, kar deloma res lahko pripi-
šemo tudi psihološkemu učinku samostojnosti in večje odprtosti (Juž-
nič in Santos, 1993). Vsekakor pomeni objava v reviji, ki je uvrščena v
bazo w o s, pomemben znak kvalitete, a v razvitem znanstvenem sve-
85
