Page 84 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 84
4 Oblike financiranja znanosti
nanciranje slovenske znanosti. Projekt je uspešno združil dva cilja: po-
večal je odstotek sredstev za obrambne izdatke, kar je bila naša zaveza
ob vstopu v n at o, in hkrati povečal sredstva, ki so bila na razpolago
našim raziskovalcem. Omogočil je tudi pomembne povezave v okviru
Evropske obrambne agencije, saj je naše financiranje sledilo njihovim
prioritetnim temam.
Znanost mora tvegati
Delo, 7. maj 2010
Včeraj in predvčerajšnjim smo lahko v Sloveniji na dveh razpravah po-
slušali predloge, kako s pomočjo raziskovalne sfere izboljšati slovensko
konkurenčnost. Včeraj so o tem govorili na okrogli mizi centra odličnosti
nizkoogljične tehnologije na Kemijskem inštitutu, dan prej pa na svetu
za znanost in tehnologijo (szt). n i šlo samo za različne ravni razprav,
ampak tudi za različnost filozofij. Na Kemijskem inštitutu so optimi-
stično ugotavljali, da skupno delo podjetij in raziskovalnih institucij že
na začetku kaže obetavne rezultate in nakazuje, da bodo centri morda
preživeli čas financiranja iz slovenskega in evropskega proračuna.
Na seji s z t v sredo pa je premier Borut Pahor poskušal prepričati
člane sveta, da jih vlada prav zdaj »krvavo potrebuje«, vendar ne za dol-
gotrajno pripravo razvojnih dokumentov, temveč za takojšnjo pripravo
predlogov, s katerimi konkretnimi ukrepi bi lahko že v kratkem času po-
večali inventivnost našega gospodarstva, pritegnili tuja perspektivna
podjetja in tako Sloveniji zagotovili položaj v skupini razvojno perspek-
tivnih držav Unije. Čeprav je Pahorja v poznejši razpravi podprlo kar
nekaj članov sveta, pa očitno ni prepričal avtorjev razvojnih referatov.
Predsednik szt Marko Jaklič je premiera poučil, da je odločanje naloga
politike, in ne sveta, zato szt tudi nihče ne more siliti k naglici.
Tisti, ki že vrsto let spremljamo vladni odnos do domače znanosti in
tehnologije, sicer dobro vemo, da se še nobena vlada ni branila vtisa, da
njeni razvojni dokumenti temeljijo na znanosti. Toda verjetno ne tve-
gamo veliko, če rečemo, da še noben predsednik vlade ni, tako kot zdaj
Pahor, zagotovil, da bodo vsi vladni resorji upoštevali tisto, kar jim bo
naročila znanost. Tako rekoč sanjski scenarij pa ima – pa s tem ne trdi-
mo, da je bil prav to razlog za Jakličevo zaviranje Pahorja – veliko po-
manjkljivost. Znanost bi tako postala soodgovorna za vladno razvojno
politiko. Kaj pa, če se bi nazadnje pokazalo, da predlagani ukrepi ne bi
prinesli želenih razvojnih sprememb? Je pa uglednežem iz szt že bolje
82
nanciranje slovenske znanosti. Projekt je uspešno združil dva cilja: po-
večal je odstotek sredstev za obrambne izdatke, kar je bila naša zaveza
ob vstopu v n at o, in hkrati povečal sredstva, ki so bila na razpolago
našim raziskovalcem. Omogočil je tudi pomembne povezave v okviru
Evropske obrambne agencije, saj je naše financiranje sledilo njihovim
prioritetnim temam.
Znanost mora tvegati
Delo, 7. maj 2010
Včeraj in predvčerajšnjim smo lahko v Sloveniji na dveh razpravah po-
slušali predloge, kako s pomočjo raziskovalne sfere izboljšati slovensko
konkurenčnost. Včeraj so o tem govorili na okrogli mizi centra odličnosti
nizkoogljične tehnologije na Kemijskem inštitutu, dan prej pa na svetu
za znanost in tehnologijo (szt). n i šlo samo za različne ravni razprav,
ampak tudi za različnost filozofij. Na Kemijskem inštitutu so optimi-
stično ugotavljali, da skupno delo podjetij in raziskovalnih institucij že
na začetku kaže obetavne rezultate in nakazuje, da bodo centri morda
preživeli čas financiranja iz slovenskega in evropskega proračuna.
Na seji s z t v sredo pa je premier Borut Pahor poskušal prepričati
člane sveta, da jih vlada prav zdaj »krvavo potrebuje«, vendar ne za dol-
gotrajno pripravo razvojnih dokumentov, temveč za takojšnjo pripravo
predlogov, s katerimi konkretnimi ukrepi bi lahko že v kratkem času po-
večali inventivnost našega gospodarstva, pritegnili tuja perspektivna
podjetja in tako Sloveniji zagotovili položaj v skupini razvojno perspek-
tivnih držav Unije. Čeprav je Pahorja v poznejši razpravi podprlo kar
nekaj članov sveta, pa očitno ni prepričal avtorjev razvojnih referatov.
Predsednik szt Marko Jaklič je premiera poučil, da je odločanje naloga
politike, in ne sveta, zato szt tudi nihče ne more siliti k naglici.
Tisti, ki že vrsto let spremljamo vladni odnos do domače znanosti in
tehnologije, sicer dobro vemo, da se še nobena vlada ni branila vtisa, da
njeni razvojni dokumenti temeljijo na znanosti. Toda verjetno ne tve-
gamo veliko, če rečemo, da še noben predsednik vlade ni, tako kot zdaj
Pahor, zagotovil, da bodo vsi vladni resorji upoštevali tisto, kar jim bo
naročila znanost. Tako rekoč sanjski scenarij pa ima – pa s tem ne trdi-
mo, da je bil prav to razlog za Jakličevo zaviranje Pahorja – veliko po-
manjkljivost. Znanost bi tako postala soodgovorna za vladno razvojno
politiko. Kaj pa, če se bi nazadnje pokazalo, da predlagani ukrepi ne bi
prinesli želenih razvojnih sprememb? Je pa uglednežem iz szt že bolje
82
