Page 95 - Demšar, Franci, in Jasna Kontler - Salamon. 2020. Slovenska znanost: akademska igra ali adut družbenega napredka. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Slovenski inovacijski sistem 6
na drugo mesto. Finska je preprosto »in«. V znanosti, v izobraževanju,
v gospodarstvu. Ali se zgledujete po Finski ali pa je z vašo razvojno na-
ravnanostjo nekaj narobe . . .
Ne, nočem ironizirati malikovanja finskega razvojnega čudeža. Kaj-
ti ta čudež nedvomno obstaja – v nasprotju z drugimi čudeži se ga da z
znanstveno natančnostjo izmeriti, popisati, si ga prav od blizu ogledati.
Tako kot smo si ga ogledovali mi, ki smo spremljali našega predsednika
med obiskom na Finskem. In Finci so se na slovensko zvedavost in nešte-
tokrat ponovljeno priznanje, da jih Slovenci občudujemo in si jih želimo
posnemati, odzvali s prav nič severnjaško zadržano ljubeznivostjo.
Seveda – so dejali – prav radi povedo vse o svojih razvojnih recep-
tih in seveda so prepričani, da ima tudi Slovenija veliko možnosti, da
ob upoštevanju nekaterih enostavnih pravil – zadostne javne naložbe v
izobraževanje in raziskave, tesno sodelovanje vseh delov raziskovalne
sfere med seboj in z gospodarstvom, ki raziskave podpira s svojim ka-
pitalom, ob tem pa še najširša politična in še širša družbena podpora –
ponovi finsko zgodbo o uspehu.
Takšne stvari je lepo slišati in lepo je tudi verjeti vanje. Navsezadnje,
to vemo vsi, imamo s Finsko veliko skupnega. Le polovico manj prebival-
cev od njih, jezik, ki ga tako kot finskega skoraj nihče drug v Evropi – in
prav nihče v e u – ne razume (a skoraj vsi Finci odlično obvladajo tu-
di švedščino in angleščino), bogastvo voda in gozdov, pridne delavce . . .
No, družijo nas tudi manj prijetne stvari, kot je veliko število samomo-
rilcev in težave z alkoholom. A te pač ne sodijo v to razvojno obarvano
zgodbo. Vendar bi lahko primerjavo med nami in Finci začeli tudi s čisto
drugimi podatki, ki jih skoraj nihče ne pozna.
Ali si tisti, ki se je pravkar vrnil s Finske – zame je bilo to drugo sreča-
nje z njo v zadnjih dveh letih – sploh lahko predstavlja, da je ta država,
ki je zdaj tudi uradno slovenski razvojni vzor, šele pred dobrimi 13 leti,
v začetku 90. let, torej sočasno z začetkom naših tranzicijskih razvoj-
nih muk, pospremljenih z zlomi številnih podjetij ter velikim porastom
nezaposlenosti, preživljala globoko krizo, ki so jo sprožili podobni tran-
zicijski vzroki kot pri nas?
Tudi Finska je morala preživeti izgubo dotedanjih vodilnih trgov, v
njenem primeru predvsem sovjetskih, poleg tega pa tudi posledice pre-
komernih investicij v predhodnih letih, ki so načele njen finančni sistem,
predvsem pa drastično povečale obrestne mere. Nezaposlenost na Fin-
skem je v tem obdobju poskočila na 20 odstotkov, veliko njenih podjetij
je šlo v stečaj, država se je morala spopasti z velikim proračunskim pri-
93
na drugo mesto. Finska je preprosto »in«. V znanosti, v izobraževanju,
v gospodarstvu. Ali se zgledujete po Finski ali pa je z vašo razvojno na-
ravnanostjo nekaj narobe . . .
Ne, nočem ironizirati malikovanja finskega razvojnega čudeža. Kaj-
ti ta čudež nedvomno obstaja – v nasprotju z drugimi čudeži se ga da z
znanstveno natančnostjo izmeriti, popisati, si ga prav od blizu ogledati.
Tako kot smo si ga ogledovali mi, ki smo spremljali našega predsednika
med obiskom na Finskem. In Finci so se na slovensko zvedavost in nešte-
tokrat ponovljeno priznanje, da jih Slovenci občudujemo in si jih želimo
posnemati, odzvali s prav nič severnjaško zadržano ljubeznivostjo.
Seveda – so dejali – prav radi povedo vse o svojih razvojnih recep-
tih in seveda so prepričani, da ima tudi Slovenija veliko možnosti, da
ob upoštevanju nekaterih enostavnih pravil – zadostne javne naložbe v
izobraževanje in raziskave, tesno sodelovanje vseh delov raziskovalne
sfere med seboj in z gospodarstvom, ki raziskave podpira s svojim ka-
pitalom, ob tem pa še najširša politična in še širša družbena podpora –
ponovi finsko zgodbo o uspehu.
Takšne stvari je lepo slišati in lepo je tudi verjeti vanje. Navsezadnje,
to vemo vsi, imamo s Finsko veliko skupnega. Le polovico manj prebival-
cev od njih, jezik, ki ga tako kot finskega skoraj nihče drug v Evropi – in
prav nihče v e u – ne razume (a skoraj vsi Finci odlično obvladajo tu-
di švedščino in angleščino), bogastvo voda in gozdov, pridne delavce . . .
No, družijo nas tudi manj prijetne stvari, kot je veliko število samomo-
rilcev in težave z alkoholom. A te pač ne sodijo v to razvojno obarvano
zgodbo. Vendar bi lahko primerjavo med nami in Finci začeli tudi s čisto
drugimi podatki, ki jih skoraj nihče ne pozna.
Ali si tisti, ki se je pravkar vrnil s Finske – zame je bilo to drugo sreča-
nje z njo v zadnjih dveh letih – sploh lahko predstavlja, da je ta država,
ki je zdaj tudi uradno slovenski razvojni vzor, šele pred dobrimi 13 leti,
v začetku 90. let, torej sočasno z začetkom naših tranzicijskih razvoj-
nih muk, pospremljenih z zlomi številnih podjetij ter velikim porastom
nezaposlenosti, preživljala globoko krizo, ki so jo sprožili podobni tran-
zicijski vzroki kot pri nas?
Tudi Finska je morala preživeti izgubo dotedanjih vodilnih trgov, v
njenem primeru predvsem sovjetskih, poleg tega pa tudi posledice pre-
komernih investicij v predhodnih letih, ki so načele njen finančni sistem,
predvsem pa drastično povečale obrestne mere. Nezaposlenost na Fin-
skem je v tem obdobju poskočila na 20 odstotkov, veliko njenih podjetij
je šlo v stečaj, država se je morala spopasti z velikim proračunskim pri-
93
